Partizanska bolnica Zalesje

TIC Pivka
  • Znamenitosti in zanimivosti
  • Poslovne priložnosti
  • Nastanitev
  • Aktivnosti
  • Kulinarika
  • Dogodki
  • Lokalni izdelki
  • Animacija
  • Znamenitosti v bližini
  • Umetnost in kultura
  • Partizanska bolnica Zalesje je na sedanji lokaciji pod Ostrožnim Brdom nastala januarja 1944, ko so jo zaradi varnosti preselili iz Padeža. Bolnica je sestavljena iz več objektov, kateri so bili postavljeni v neprehodne Brkinske gozdove. Objekti so bili zaradi varnosti med seboj oddaljeni. V letu 2018 je Občina Ilirska Bistrica ob podpori Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja bolnico rekonstruirala na podlagi pričevanj in pisnih virov.

    Nastanek Bolnice Zalesje

    Nemci so bili v Brkinih vse dejavnejši in v Padežu je kmalu postalo prenevarno, zato je dr. Gadžijev s sodelavci začel iskati varnejši prostor za večjo bolnišnico. Našel ga je v zaraščeni rebri, imenovani Boršt nad Šmagorsko dolino, in lokacijo poimenoval Zalesje, kar v ruščini pomeni »za gozdom«.

    Brkinski partizani so po navodilih dr. Gadžijeva v največji tajnosti – in predvsem ponoči – približno dober kilometer od požgane Šmagorjeve domačije zgradili barako in že dan po dokončanju vanjo sprejeli devet ranjencev. A baraka je zamakala, bila pa je tudi preblizu gozdne poti, zato so se premaknili globlje v gozd in postavili drugo, mnogo večjo. Približno 200 metrov stran so zgradili še kuhinjo. Dimnik so speljali pod zemljo in odprtino zasuli z vejami, da se je dim razpršil. Kurili so samo suha polena brez lubja, težave pa so imeli s sekanjem in žaganjem drv, saj so poleg dima morali paziti tudi na hrup. Pol kilometra od prvotne barake so v strmem bregu zgradili skrivališče oz. zemljanko za hudo ranjene. V njem so bila preprosta ležišča in prostor za operacijsko mizo.

    Vhod v zemljanko je bila odprtina visoka in široka manj kot meter. Skoznjo so potiskali ranjence na nosilih kot kruh v peč. Vsakokrat so odprtino zakrili z lesenim pokrovom, obloženim z mahom in listjem, nanjo pa so postavili drevo. Nekoliko stran od barake so zgradili zemljanki za skladiščenje hrane in zdravil. Z vejami, mahom in listjem so vedno znova zamaskirali vse sledove v širši okolici, pozimi pa so stopinje zakrivali tako, da so nanje s sitom sejali sneg. Prvo poročilo navaja osem ranjencev, dvajset bolnikov, zdravnika, tri bolničarje, dva strežnika, ekonoma in mitraljezca.

    Zdravljenje v bolnišnici Zalesje, ki ga je dr. Gadžijev uvedel po načelih sovjetske frontne kirurgije, je bilo navkljub težavnim razmeram, pomanjkanju zdravil, zdravniških pripomočkov in opreme ter stalni nevarnosti zelo uspešno, saj je od 207 umrlo le 5 pacientov. Poleg rutinskih posegov in zdravljenja bolnikov je izvajal tudi za tiste razmere zelo zahtevne operacije, vključno z amputacijami. Prva težja operacija v Zalesju je bila 12. maja, ko je dr. Gadžijev hudo ranjenemu Antonu Jenku amputiral nogo. Operacija je trajala dve uri. Dva od treh asistentov sta omedlela, inštrumentalistu pa so od nervoze inštrumenti padali po tleh. Za nameček je pacientu odpovedovalo srce. Zdravnik je moral prekiniti operacijo in ga oživljati z masažo srca. Pacient je po dveh dneh negotovosti preživel in okreval.

     

    Voden ogled Rekonstrukcije Partizanske bolnice Zalesje

    Junij – julij

    Sobota, nedelja in prazniki: ob 11.00 in ob 16.00 uri z vodnikom

    Ponedeljek – petek: po dogovoru

     

    Informacije in najava skupin:

    TIC Ilirska Bistrica

    Gregorčičeva c. 2

    6250 Ilirska Bistrica

    info@tic-ilbistrica.si

    GSM: +386 30 345 221