Plato

POLICIJSKI ČOLN P-111

Plovilo P-111 sodi med patruljno-reševalne ladje in je bilo (po vrsti zapletov) izdelano leta 1994 v Italiji, kjer je bilo na takratnem razpisu kot najprimernejši ponudnik izbrano italijansko podjetje Avionavtica.

Tehnične specifikacije: dolžina 19,86 metra, širina 5 metrov, ugrez 1,80 m, bruto teža 44 ton, motorji Caterpillar C32, moč 2 x 1.652 KM, največja hitrost 37,0 vozlov ali 68,5 km na uro, hitrost križarjenja 32,4 vozla ali 60,0 km na uro, gorivo 6.000 l, voda 3.000 l, posadka 4, izdelal Avionautica S.r.l. Viareggio.

Oprema: dva radarja ARPA, GPS, elektronska karta, globinomer, komunikacijska oprema, oprema za reševanje. 

Na plovilu je tudi pomožni gumijasti čoln z vgrajenim motorjem znamke FNM, moči 33 KW, ki deluje na JET pogon, kar mu omogoča delovanje tudi na zelo nizkih globinah. Na plovilu je prostora za tri člane posadke in še za devet oseb. Poleg komandnega in strojnega prostora ima še urejen salon, ladijsko kuhinjo in dve kabini s skupno štirimi ležišči, prostor za shranjevanje potapljaške in druge opreme ter dva prostora z urejenimi sanitarijami. Vir: Policija

Stalna umestitev v Parku vojaške zgodovine Pivka je plovilo P-111 rešila pred razrezom. V okviru izjemno zahtevne operacije poimenovana ARGO II, ki je predstavljala izjemen logistični zalogaj predvsem zaradi višine tovora, je bilo plovilo prepeljano iz Luke Koper v Park vojaške zgodovine. Plovilo P-111 tako predstavlja največji predmet slovenske policijske kulturne dediščine, z razstavno umestitvijo v Park vojaške zgodovine Pivka pa  je postalo največji policijski razstavni eksponat. 




LOKOMOTIVA VRSTE 52

Nemška lokomotiva vrste 52 je bila razvita med drugo svetovno vojno za potrebe nemškega osvajanja Evrope. Vojne razmere so namreč narekovale zasnovo robustne, močne, pa tudi čim bolj enostavne lokomotive, ki bi bila kos surovim razmeram na terenu. Za osnovo so vzeli takrat najmodernejšo predvojno tovorno lokomotivo, jo močno poenostavili in z nje odstranili vse, kar ni bilo nujno potrebno. Menili so, da jih bodo po končni zmagi »reciklirali«. Nova »vojna lokomotiva« je prvič zapeljala po tirih septembra 1942. Proizvodnjo so v naslednjem letu pognali z vso močjo, tudi v tovarnah na zasedenih ozemljih. Skupno je bilo izdelanih preko 6200 lokomotiv vrste 52. Med vojno so delovale po vsej Evropi, tudi na vzhodnem, ruskem bojišču. Po zmagi zaveznikov so te skoraj nove lokomotive povsod ostale v uporabi in so nosile breme povojne obnove. Nekoliko so jih dopolnili, da so bile primerne za vsakdanjo civilno rabo.

Lokomotivi sta dodana še dva tovorna vagona iz časa druge svetovne vojne, tako da kot celota predstavlja nemški vojaški transport iz tega obdobja.







HELIKOPTER MIL Mi-8

Skupaj z lokomotivo in podmornico dopolnjuje nabor muzejskih težkokategornikov oziroma XXL eksponatov 25 metrov dolg helikopter MIL Mi-8. Njegova umestitev v muzejsko postavitev je rezultat mednarodne izmenjave eksponatov, ki sta jo v sklopu zglednega sodelovanja izvedla Vojaški muzej Slovenske vojske in Muzej Poljske vojske (Muzeum Wojska Polskiego). Helikopter je bil zasnovan v Sovjetski zvezi v 60. letih 20. stoletja za jurišno transportne namene in dosegel množično proizvodnjo, ki traja še danes. Med operativno rabo je helikopter navduševal tudi zaradi svojih zmogljivosti, v okviru katerih je lahko pri letu razvil hitrost do 250 km/h in letel na višinah do 4.500 metrov. Jugoslovanska vojska je imela 92 helikopterjev tega tipa. Med slovensko osamosvojitveno vojno je bil eden od njih sestreljen s strani pripadnikov TO.