V monografiji avtor odpira vprašanja jugoslovanske avtomobilske dediščine in spomina. Pri tem za izhodišče vzame avto Zastava 750 oziroma popularnega fička. Skozi postjugoslovanske zgodbe tega predmeta razčleni življenje avtomobila, ki je verjetno najodločneje zaznamoval jugoslovansko avtomobilsko zgodovino. Vendar pa avtor seže dlje od nostalgije in spomina in avto vzame kot predmet, ki odpira večplastna vprašanja o avtomobilski dediščini, odnosu do socialistične preteklosti skozi perspektivo avtomobilizma, do vprašanja nacionalizacije tako spomina kot tudi tehniške dediščine. Skozi analizo različnih praks prisedanjanja preteklosti tematizira vprašanje afekta in avtomobilnosti, odnos med avtomobilom in (popularno, digitalno) kulturo ter nenazadnje širši odnos do socialistične preteklosti.