V četrtek, 22. septembra 2022, je bil v Kosovelovem domu v Sežani strokovni posvet o sanaciji kulturne dediščine, ki so ga organizirali Občina Sežana in krajani Kosovelj kot pobudniki ponovne vzpostavitve vojaške kapele pri Kosoveljah.  Arhitekturno izjemno zanimiva kapela je bila središčni objekt vojaške bolnice Feldspital 808, ki je stala na travniku pred vasjo Kosovelje na Krasu. Posvet je moderiral arhitekt Stojan Lipolt, zbrane pa je nagovoril tudi mag. Boštjan Poklukar, direktor Uprave Republike Slovenije za vojaško dediščino. 

Direktor Parka mag. Janko Boštjančič je udeležencem posveta predstavil prispevek “Vojaškozgodovinska dediščina – breme ali priložnost?”

Poleg mag. Boštjančiča so na posvetu nastopili še: domačin in koordinator pobude za realizacijo projekta »Vojaška kapela v Kosoveljah« mag. Dušan Luin; vodja območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Nova Gorica Ernesta Drole; arhitekt z dolgoletnimi izkušnjami v evropskem prostoru Tomaž Bekš; sodelavec Ustanove »Fundacija Poti miru v Posočju« mag. Tadej Koren; vodja Raziskovalne postaje Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU v Novi Gorici dr. Jasna Fakin Bajec; arhitekt- urbanist, specialist za ohranitev in prenovo kulturne dediščine ter naravovarstvenik Danilo Antoni in arhitektka konservatorka s številnimi izkušnjami s področja obnove ter oživljanja kulturne dediščine in vključevanja naravne dediščine v kulturno-turistične projekte Nataša Kolenc, univ. dipl. inž. arh.

 

V nedeljo, 9. oktobra, so Park vojaške zgodovine Pivka obiskali člani Kluba Katra Slovenije z legendarnimi avtomobili Renault 4, širše bolj poznanimi kot “katrce”.

Začetek izdelave legendarnega vozila Renault 4 ali “katrce”, kot je bila imenovana na našem območju, sega v leto 1961, ko so se pri francoskem proizvajalcu vozil Renault pod vodstvom direktorja Pierra Dreyfusa odločili, da tržišču predstavijo novo vozilo, ki bo nadomestilo dotedanji model 4CV in bo z dobrimi voznimi lastnostmi dostopno širšim množicam za različne namene. K razvoju novega vozila jih je spodbudil konkurenčni Citroën, ki je v tistem času predstavil tudi eno od danes legendarnih vozil, 2CV oz. “spačka”.

Renault je istočasno predstavil modele R3, R4 in R4L (oznaka L kot “luksuz”). Proizvodnjo osnovnega modela R3 so glede na široko zanimanje kupcev za model R4 v letu 1953 opustili, s čimer se je pričelo dolgo in uspešno obdobje proizvodnje znamenite “katrce”. Enostavna in uporabna notranjost, nizki stroški vzdrževanja, vsestranska uporabnost in prilagodljivost so bile ključne značilnosti, ki so bile zagotovilo za uspeh. Že po prvih šestih letih proizvodnje so presegli milijon proizvedenih vozil.

Domači javnosti sta najbolj poznana modela TL z 845-kubičnim motorjem, ki so ga izdelovali do leta 1988, in GTL s 1108-kubičnim motorjem, katerega proizvodnja je stekla po letu 1988. V obdobju med letoma 1951 in 1992, ko je bila ravno v Novem mestu izdelana zadnja “katrca”, je bilo v 27 državah sveta proizvedenih kar 8.135.424 “katrc”. Od tega jih je bilo v IMV Novo mesto proizvedenih več kot 575.000. Te številke uvrščajo “katrco” na 3. mesto najbolj prodajanega modela vozila na svetu. (Vir: https://www.katra-klub.si/) 

V petek popoldne smo na Primožu gostili malčke in njihove starše iz Vrtca Košana. Vodnici Parka sta jim predstavili pomen hriba in razglede na okolico, nato pa so si mladi udeleženci izleta s starši ob poučni razlagi ogledali še skrivnostno notranjost nekdanje podzemne utrdbe Alpskega zidu, ki se nahaja na vrhu. Dolžina rovov je približno 500 m, v notranjosti pa so še ohranjeni bojni položaji, skladišča streliva in bivalni prostori. Hrib ima že od nekdaj pomemben strateški položaj, saj je z vrha lepo vidna vsa Pivška kotlina. Na njem je že v predantični dobi stalo pomembno utrjeno naselje, do druge polovice 18. stoletja pa je tu stala cerkvica sv. Primoža in Felicijana.  

 

V Parku vojaške zgodovine smo v septembru dopolnili zbirko protitankovskih ovir. Že obstoječe ovire iz obdobja druge svetovne vojne in vojne za Slovenijo leta 1991 sta dopolnili dve armirano-betonski oviri iz t. i. Rupnikove linije.

Ljudsko poimenovanje Rupnikova linija ali Rupnikova črta predstavlja stalni, obrambni, utrjeni sistem utrjenih pasov in črt, znotraj pripravljenih obmejnih front v takratni Dravski banovini oz. današnji Sloveniji, v vojaških dokumentih poimenovani kot Zahodna in Severna fronta – slednji sta predstavljali le del frontnih območij v Kraljevini Jugoslaviji, kjer so se izvajale podobne priprave.

Pred drugo svetovno vojno, z viškom gradbenih naporov tik pred izbruhom vojne, je namreč Kraljevina Jugoslavija, za potrebe zoperstavljanja proti zunanjim vojaškim grožnjam, posegla po zavarovanju meja s stalnimi utrdbenimi objekti različnih tipov in velikosti ter različnimi ovirami. Tako je posegla po vpeljavi oblike sistema zavarovanja, ki je bil poznan tudi v marsikateri drugi državi na evropskem kontinentu. Od teh je najbližji in najbolj poznan sistem utrdb in ovir Kraljevine Italije, ki je v 30. letih prejšnjega stoletja pričela z gradnjo obsežnejšega in kompleksnejšega utrjenega sistema, imenovanega Alpski zid.

Armirano-betonske protitankovske ovire ali »ježi« so bili namenjeni oviranju nasprotnikovih sil, zlasti oklepno-motoriziranih enot. Bile so dodatno prepletene z bodečo žico, da so služile tudi kot protipehotne ovire, postavljene tudi po tri ovire v globino, ali v kakšni drugi kombinaciji z drugimi ovirami. Za pridobitev omenjenih ovir se iskreno zahvaljujemo gospodu Zvonetu Razingerju iz Radovljice in vpletenim v reševanje v okviru Zgodovinsko zbirateljskega društva Planika.

Na območju radovljiškega polja so bile, po pričevanjih, ovire postavljene v liniji pred utrdbenimi objekti na tem območju in za prvimi objekti najbližje točke zapiranja prodora nasprotnika iz smeri Jesenic pri Žirovnici, kasneje pa uničene zaradi pridobivanja železa s strani domačinov, ali kot ohranjeni primerki na tem območju, uporabljene za utrditev brežine potoka za prvotno linijo ovir na radovljiškem polju.

Park vojaške zgodovine Pivka se je že četrto leto zapored pridružil projektu Noč ima svojo moč – Evropska noč raziskovalcev, v sklopu katerega vzgojno-izobraževalne, raziskovalne in znanstvene ustanove širom Slovenije vsako leto pripravijo živahne raziskovalne dejavnosti. Ob letošnji noči raziskovalcev, ki je bila organizirana 30. septembra, smo v Parku vojaške zgodovine prvotno načrtovali izvedbo vodenega pohoda na Primož, kjer bi si udeleženci lahko ogledali notranjost podzemne utrdbe Alpskega zidu.  Zaradi slabe vremenske napovedi smo bili primorani dogodek v zadnjem trenutku prilagoditi, tako da so vedoželjni obiskovalci namesto tega v okviru dogodka spoznavali skrivnostni svet podmornice P-913 in podmorničarske tradicije na Jadranu. Vsekakor upamo, da nam bo vreme naslednje leto bolj naklonjeno, ter se zahvaljujemo organizatorjem dogodka in veselimo nadaljnjega sodelovanja. 

Park vojaške zgodovine Pivka so v nedeljo, 2. oktobra, obiskali člani Društva slovenskih miličnikov, ki so se na ogled pripeljali s šestimi starodobnimi vozili nekdanje Milice. Legendarni “fičo”, “marica” in ostali jekleni lepotci so bili paša za oči številnim obiskovalcem Parka ter vsaj za ta dan še obogatili aktualno zbirko policijskih predmetov v Parku. Društvu slovenskih miličnikov se ob tem iskreno zahvaljujemo za njihov doprinos pri ohranjanju zgodovinske in tehnične dediščine ter upamo na ponoven obisk.