Park vojaške zgodovine bo med prvomajskimi prazniki (27. april – 5. maj) odprt med 10. in 18. uro.

Za ogled notranjosti podmornice in preizkus na simulatorju letenja z letalom MiG-21 je obvezna predhodna rezervacija termina na tel. št. +386 (0)31 775 002 ali po e-pošti [email protected].

Predstavnikom Parka vojaške zgodovine je ob letošnjem obisku zaklonišča ”Kleine Berlin” v Trstu gostitelj g. Maurizio Bressano podaril štiri tankovske čelade/šlemofone. Gre za zanimive eksponate, ki so od sredine aprila v paviljonu A na ogled tudi ostalim obiskovalcem in predstavljajo zanimivo dopolnitev obstoječih predmetov v tankovsko-artilerijski zbirki Parka. Gospod Bressano je že v preteklosti Parku daroval predmete in svoje makete, za kar se mu še enkrat iskreno zahvaljujemo.

Zbirko so ob zadnji donaciji dopolnili predmeti:

• Ameriška čelada DH-132A – čelado DH-132 so v ameriški vojski začeli uporabljati leta 1973, kjer je zamenjala čelado T-56-6 CVC. Balistično zaščito je izdelalo ameriško podjetje Gentex, čelada pa je opremljena še s slušalkami in mikrofonom. Zasnovana je bila za uporabo v oklepnih vozilih.
• Britanska čelada za posadko oklepnega vozila – čelado je izdelalo podjetje Amplivox Ltd., britanska vojska pa jo je začela uporabljati leta 1973. Oblikovana je v enem kosu iz mešanice steklenih vlaken in balistične plastike ter je bila zasnovana tako, da prenese zadetek 6-milimetrske krogle s hitrostjo 130 m/s. Izdelana je bila v samo eni velikosti in je odlično pokrivala glavo in vrat. Imela je tudi vgrajene slušalke. Zbiralci ji pogosto dajejo oznako AFV-73, vendar je bolj poznana pod imenom ”čelada Dan Dare” (po podobno oblikovani čeladi, ki jo je nosil junak priljubljenega stripa iz 50. let prejšnjega stoletja), zaradi specifične oblike pa so jo poimenovali tudi ”repa”.
• Sovjetski šlemofon – ta model šlemofona je bil uveden v Sovjetski zvezi v 60. letih, v uporabi je ostal vse do danes. Prejeti primerek je iz leta 1977.
• Vzhodnonemški šlemofon ”Panzerhaube” – ta model šlemofona je bil uveden v Nemški demokratični republiki v 70. letih, v rabi pa je ostal vse do danes. Uporablja se v oklepnih vozilih in tankih. Prejeti primerek je iz leta 1987.

V Parku vojaške zgodovine je v soboto, 13. aprila, pestro dogajanje ob Podmorničarskem vikendu pospremilo odprtje gostujoče razstave »Stoletnica prvega preleta južnega Atlantika (30. marec–17. junij 1922)« portugalskega nacionalnega muzeja letalstva Museu do Ar. Razstava, ki jo je v okviru mednarodnega muzejskega sodelovanja lani prevedla in priredila direktorica Tehniškega muzeja Slovenije dr. Barbara Juršič, osvetljuje zgodovinski kontekst edinstvenega letalskega dosežka dveh portugalskih letalcev, katerima je uspelo med marcem ter junijem 1922 prvič preleteti južni Atlantik. 

Uvodni panoji razstave obiskovalce seznanijo z zgodovinskimi okoliščinami obdobja po januarju 1917, ko je Portugalska vstopila v prvo svetovno vojno. Prvi poročnik Sacadura Cabral je takrat ministru za mornarico predlagal ustanovitev službe za zračni obalni nadzor z namenom odkrivanja sovražnih podmornic, ki so nezadržno napadale nacionalna pristanišča in ladje. Dne 28. septembra sta bili ustanovljeni Služba in Šola mornariškega letalstva, ki sta začeli delovati 14. decembra istega leta v doku Bom Sucesso, prvem mornariškem letalskem oporišču portugalske mornarice.   

Muzejska postavitev se v nadaljevanju ob zanimivih fotografijah in detajlni predstavitvi osredotoči na oris drznega letalskega podviga, v okviru katerega sta glavna akterja Sacadura Cabral, eden izmed prvih portugalskih vojaških pilotov, ter mornariški častnik Gago Coutinho ob več vmesnih postankih premagala zračno pot med Lizbono na Portugalskem in Riom de Janeirom v Braziliji. Med zgodovinskim poletom, ki je požel izjemno zanimanje portugalske in brazilske javnosti, sta pilota zamenjala tri letala oziroma hidroplane, pri podvigu pa je pomagala portugalska mornarica, ki je zračna plovila z ladjami prepeljala na dogovorjene destinacije. Njuna zračna avantura je skupaj trajala skoraj dva meseca in pol, v zraku pa sta prebila kar 62 ur in 26 minut ter preletela 4.527 milj.

Gostujoča razstava, ki bo v Parku na ogled predvidoma še do konca maja, tako obiskovalcem predstavlja poseben mejnik, s katerim sta se njegova osrednja protagonista zapisala v letalsko zgodovino.

Gostujoča razstava »Stoletnica prvega preleta južnega Atlantika (30. marec–17. junij 1922)« na devetih panojih oriše obdobje po januarju 1917, ko je Portugalska vstopila v prvo svetovno vojno. Prvi poročnik Sacadura Cabral je takrat ministru za mornarico predlagal ustanovitev službe za zračni obalni nadzor z namenom odkrivanja sovražnih podmornic, ki so nezadržno napadale nacionalna pristanišča in ladje. Dne 28. septembra sta bili ustanovljeni Služba in Šola mornariškega letalstva, ki sta začeli delovati 14. decembra istega leta v doku Bom Sucesso, prvem mornariškem letalskem oporišču portugalske mornarice.

Razstava predstavlja resnično zgodbo in zanimive fotografije, povezane z edinstvenim podvigom, v okviru katerega sta glavna akterja Sacadura Cabral, eden izmed prvih portugalskih vojaških pilotov, ter mornariški častnik Gago Coutinho ob več vmesnih postankih premagala zračno pot med Lizbono na Portugalskem in Riom de Janeirom v Braziliji. Med zgodovinskim poletom, ki je požel izjemno zanimanje portugalske in brazilske javnosti, sta pilota zamenjala tri letala oziroma hidroplane, pri podvigu pa je pomagala portugalska mornarica, ki je zračna plovila z ladjami prepeljala na dogovorjene destinacije. Njuna zračna avantura je skupaj trajala skoraj dva meseca in pol, v zraku pa sta prebila kar 62 ur in 26 minut ter preletela 4.527 milj.

Dne 6. aprila 1941 je z bombardiranjem Beograda druga svetovna vojna z vso silovitostjo pljusknila tudi na ozemlje Kraljevine Jugoslavije.

Bombardiranje glavnega mesta je zahtevalo več kot 2.000 žrtev, popolnoma je bilo porušenih več kot 600 zgradb, poškodovanih pa skoraj 8.000. A to je bil šele začetek neslutenega gorja, ki je sledilo v naslednjih letih.

Prav ob obletnici bombardiranja, 6. aprila, je bil v Parku vojaške zgodovine premierno predvajana premiera dokumentarnega filma “BOMBARDIRANJE BEOGRADA 1941”, ki ga je režiral zgodovinar in raziskovalec Sašo Radovanović iz Maribora.

Film, ki je nastal na podlagi bogatega arhivskega gradiva, je opomin in svarilo ob vse večjih napetostih v svetu ter vse pogostejšem trpljenju nedolžnih civilistov.

Iskrene čestitke avtorju filma.

V Parku vojaške zgodovine bo letošnji Podmorničarski vikend zaznamovan s še posebej pestrim programom (https://www.parkvojaskezgodovine.si/dogodki/podmornicarski-vikend-2024/).

Med drugim bo kot del obogatenega muzejskega dogajanja obiskovalcem v soboto in nedeljo, 13. ter 14. aprila 2024, ekskluzivno omogočen dostop v notranjost policijskega čolna P-111.

Patruljno-reševalni policijski čoln P-111 je bil v zbirko muzejskih »XXL« eksponatov umeščen jeseni 2021, ko je bil po 26 letih služenja v enotah pomorske policije upokojen in iz Luke Koper prepeljan v Park vojaške zgodovine. Kot največji in najbolj prepoznaven eksponat policijske tehnične dediščine je vse od takrat deležen velikega zanimanja javnosti, pri čemer se bodo z obiskom njegove notranjosti obiskovalcem odstrle še nerazkrite skrivnosti. 

Ogledi notranjosti čolna P-111 bodo vodeni in bodo zaradi varnostnih ukrepov potekali v organiziranih skupinah ob vnaprej določenih urah. Vodenja bodo izvajali policisti Policijske uprave Koper in Postaje pomorske policije Koper po spodaj navedenih terminih:

• sobota, 13. april: ob 10.00, 11.00, 13.00 in 14.00;
• nedelja, 14. april: ob 10.00, 11.00, 13.00 in 14.00.

Skupine bodo obsegale do največ deset oseb, vodenja pa bodo trajala okvirno 30 minut.

Vodeni ogledi notranjosti čolna P-111 bodo za obiskovalce Parka vojaške zgodovine v okviru Podmorničarskega vikenda brezplačni.

Za udeležbo na vodenih ogledih notranjosti čolna je OBVEZNA predhodna rezervacija termina na tel. št. 031 775 002 ali po e-pošti [email protected]. Rezervacije sprejemamo do zapolnitve mest.

Regionalna razvojna agencija Zeleni kras je v sredo, 27. marca, skupaj s partnerskimi organizacijami iz primorsko-notranjske regije v Ilirski Bistrici pripravila 2. čezmejno borzo lokalnih ponudnikov Zeleni kras 2024. Osrednji namen srečanja, izvedenega v sodelovanju s Turističnoinformacijskim centrom Ilirska Bistrica, Notranjskim regijskim parkom, Zavodom Znanje Postojna, Zavodom za turizem Pivka, Zavodom Snežnik, Turističnoinformacijskim centrom Bloke in Društvom turističnih novinarjev Slovenije, je bila krepitev regijskih turističnih povezav z vzpostavljanjem novih stikov z lokalnimi ponudniki čezmejnega območja. Dogodka se je udeležilo več kot 50 predstavnikov turističnega sektorja z obeh strani slovensko-hrvaške meje, od predstavnikov turističnih znamenitosti, turističnoinformacijskih centrov, turističnih agencij, samostojnih lokalnih turističnih vodnikov in turističnih društev do ponudnikov nastanitev ter gostinskih storitev, predstavnikov iz kmetijsko-pridelovalnega sektorja, medijev in predstavnikov občin.

Na čezmejni borzi lokalnih ponudnikov je kot ena osrednjih turističnih znamenitosti v regiji sodeloval tudi Park vojaške zgodovine. Predstavnik Parka je v okviru dogodka ostalim sodelujočim predstavil muzejsko ponudbo, hkrati pa je udeležba na srečanju pomenila tudi odlično priložnost za seznanjanje z novostmi v regijski gostinsko-nastanitveni ponudbi, ki za muzejske obiskovalce predstavlja dragoceno dodano vrednost. Pri tem so bili sprejeti dogovori o nadaljevanju in nadgradnji že utečenih sodelovanj Parka s preostalimi ponudniki ter izražene namene za osnovanje novih partnerstev. Pri predstavitvenem pultu Parka vojaške zgodovine so se z zanimanjem ustavili tudi sodelujoči ponudniki z druge strani meje in s predstavnikom Parka izmenjali mnenja glede možnosti čezmejnih povezav.

Program dogodka je dopolnila okrogla miza, kjer so o aktualnem stanju turizma v regiji in pomenu oblikovanja celostne turistične ponudbe spregovorili Dubravka Kalin z Direktorata za turizem, Barbara Zmrzlikar iz Slovenske turistične organizacije, Nina Kenda z Direktorata za strukturno politiko in razvoj podeželja ter Nedo Pinezić, Quanaius DMO svetovalec. Udeleženci so se na srečanju seznanili tudi z aktualnimi LAS-ovimi razpisi in spoznali primer dobre prakse pri uveljavljanju nove blagovne znamke z Belokranjskega.

Borza lokalnih ponudnikov je v tokratni izvedbi k udeležbi pritegnila še večje število lokalnih ponudnikov kot lani in bila deležna velikega odziva medijev, s čimer organizatorji upajo, da bo ugodno vplivala na nove turistične povezave ter celostno turistično ponudbo v regiji.