V Parku vojaške zgodovine so včeraj, 30. maja, s krajšo slovesnostjo obeležili deseto obletnico prihoda letala IAR-93 Vultur, ki je leta 2014 obogatil muzejsko zbirko v Pivki.

Letalo Vultur je bilo zasnovano sredi sedemdesetih let v okviru projekta YUROM, pri katerem sta združili moči Jugoslavija in Romunija. Jugoslovansko vojno letalstvo je že konec šestdesetih let sprejelo odločitev o razvoju novega jurišnega letala z visoko podzvočno hitrostjo, ki bi ob posebnih pogojih dosegalo tudi nadzvočno hitrost. Zaradi visokih stroškov so razmišljali o povezavi z zunanjim partnerjem, pri čemer se je kot idealna partnerica izkazala Romunija, saj je v tem času obujala vojaško letalsko industrijo. Rezultat jugoslovansko-romunskega sodelovanja je bilo visokokrilno dvomotorno jurišno letalo kovinske konstrukcije, ki je bilo v Jugoslaviji poimenovano Soko J-22 Orel, v Romuniji pa IAR-93 Vultur. Obe državi sta skupno proizvedli več kot 200 primerkov letala v različnih verzijah, pri čemer je Romunija ob prelomu tisočletja letala Vultur izvzela iz uporabe in začela z njihovim razrezom.

Pobuda o donaciji enega redkih ohranjenih primerkov romunske različice letala Sloveniji je pred več kot desetletjem prišla s strani Društva vojaških pilotov vseh generacij in prijateljev vojaškega letalstva ter Slovensko-romunskega poslovnega kluba Triglav–Carpaţi. Na slovenski strani sta se v projekt aktivno vključila Vojaški muzej Slovenske vojske in Park vojaške zgodovine, Občina Pivka je poskrbela za stroške obnove, prevoz eksponata pa je takrat donatorsko izvedlo transportno podjetje CEM-TIR.

Letalo IAR-39 Vultur 206 sicer samo posredno predstavlja del slovenske letalske zgodovine, a je ob prihodu vseeno pomembno obogatilo muzejsko letalsko zbirko. Dragocen muzejski eksponat je tudi pomembna priča odličnih odnosov med Romunijo in Republiko Slovenijo ter dobrega sodelovanja na gospodarskem, kulturnem in tudi obrambnem področju. Letalo je v pripravah na desetletnico prihoda v Republiko Slovenijo obnovil Vojaški muzej Slovenske vojske.

Slovesnosti se je udeležila visoka romunska delegacija na čelu z načelnikom romunskega vojaškega letalstva generalmajorjem Leonardom-Gabrielom Baraboiem in romunskim veleposlanikom Njegovo Ekscelenco Alexandrujem Grãdinarjem. Zbrane na slovesnosti je nagovoril tudi upokojeni romunski general Iosif Rus, ki je ob izvedbi donacije pred desetimi leti igral ključno vlogo. Slovensko vojsko je na slovesnosti zastopal brigadir Boštjan Baš, Ministrstvo za obrambo pa direktor Direktorata za vojaškozgodovinsko dediščino mag. Matjaž Ravbar. Zbrane na slovesnosti, ki se je je udeležilo tudi več veleposlanikov in drugih predstavnikov zavezniških držav, sta preko video sporočila nagovorila tudi ministra za obrambo obeh držav Marjan Šarec ter Angel Tîlvăr.

Pomemben poudarek je bil na slovesnosti dan tudi praznovanju 20. obletnice pridružitve Romunije in Slovenije zvezi NATO, s čimer sta državi presegli sodelovanje med dvema prijateljskima državama ter postali državi zaveznici.   

V Parku vojaške zgodovine je v nedeljo, 26. maja, razgibano dogajanje minulega vikenda zaokrožil že tradicionalni Spomladanski pohod po Krožni poti vojaške zgodovine. Priljubljena pohodna pot domačinov, ki je pred leti osvojila tretje mesto na tekmovanju »Naj pot«, je v kombinaciji z animiranimi postanki na osrednjih točkah kljub negotovi vremenski napovedi k udeležbi pritegnila zavidljivo množico pohodnikov.

Bolj vajeni samostojnega pohodništva so se po petnajst kilometrov dolgi pohodni poti podali sami, medtem ko se je glavnina udeležencev pohoda izpred Parka vojaške zgodovine udeležila v spremstvu izkušenega lokalnega vodnika. Prvi postanek je bil že takoj nad muzejskim kompleksom, na nekdanjem vojaškem poligonu Kota 110, kjer so se nekdaj vojaške enote pripravljale za boj na soškem bojišču. Tokrat je udeležence na prostrani zelenici pozdravila čreda konj, ki jih urijo skrbni lastniki iz mladega lokalnega podjetja Neapolitano, rehabilitacija in trening konj. Dolgogrivi lepotci so pohodnike očarali z nekaj elementi klasične dresure in šole nad zemljo, najbolj pogumni pa so se lahko preizkusili tudi v jahanju.

Skupina je pohod nadaljevala z vzponom do hriba Primož, na katerem jih je poleg lepih razgledov na Pivško kotlino navdušila notranjost podzemne utrdbe Alpskega zidu s svojimi skrivnostnimi rovi in podzemnimi prostori. Na Primožu so obiskovalci lahko pokusili tudi odlične čaje zakoncev Brožič, ki pod blagovno znamko “Iz gozda” ponujata bogat nabor izdelkov lokalnega izvora.

Po okrepčilu so pot nadaljevali proti Šilentabru. Zadnji večji vzpon je pohodnikom še enkrat postregel s panoramskimi razgledi nad dolino, medtem ko so se na vrhu grebena seznanili z zgodovinskim pomenom območja, kjer je nekdaj stala največja protiturška utrdba na Slovenskem, in si ogledali podružnično cerkev svetega Martina. Ob poti so naleteli celo na lokalnega junaka Martina Krpana. Po krajšem postanku in okrepčilu so udeleženci pot nadaljevali mimo turistične vasi Narin ter peturni pohod zaključili s povratkom v Park vojaške zgodovine, kjer je večina prijeten izlet sklenila še z ogledom zbirk in razstav.

Park vojaške zgodovine je v soboto, 25. maja, gostil mednarodni festival miniatur »Svet v malem«. Na že 16. tradicionalnem srečanju maketarjev in modelarjev v organizaciji Društva Svet v malem, ki je že tretjič zapored potekalo v Parku vojaške zgodovine, je sodelovalo kar 158 ustvarjalcev iz več evropskih držav. Poleg domačih udeležencev so se tako v različnih tekmovalnih kategorijah pomerili še tekmovalci iz sosedskih Hrvaške, Italije, Madžarske in Avstrije, pa tudi Nemčije, Češke, Poljske, Slovaške ter Bosne in Hercegovine.

Mednarodno tekmovanje v plastičnem maketarstvu, v okviru katerega je bilo razstavljenih kar 527 miniatur, je v Park vojaške zgodovine znova privabilo številne navdušence, ki so si z zanimanjem ogledali umetelno dovršene izdelke.

Tekmovalnim maketam vojaških vozil, plovil in scenskih prikazov so se ob bok postavile tudi makete železniških kompozicij, letal na daljinsko vodenje, domišljijske makete ter makete dirkalnih stez. Dogodek so še popestrili prikaz izdelovanja maket, maketarski bolšji sejem z bogato založenimi prodajnimi stojnicami maket različnih proizvajalcev in predstavitev Društva Svet v malem.

Poleg tega so se v sklopu obogatenega dogajanja tega dne obiskovalcem na poligonu za muzejskim kompleksom z demonstracijskimi vožnjami predstavili izbrani oklepniki iz voznega dela zbirke Parka vojaške zgodovine in Vojaškega muzeja Slovenske vojske, na zgornji ploščadi pa je ob tej priložnosti potekalo tudi srečanje starodobnih vozil Zastava.

Razgibano muzejsko dogajanje sta zaokrožili vodenji po novi razstavi »Svoje meče bodo prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe«, postavljeni ob 20. obletnici ideje o osnovanju Parka vojaške zgodovine, in razstavi »Enigma – skrivnostno zakulisje vojne«, ki je ravno v teh dneh prejela prestižno Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke.

V Parku vojaške zgodovine je v sredo, 22. maja 2024, potekala znanstvena konferenca »Leto 1944 na Slovenskem – osemdeset let pozneje«, ki jo je v sodelovanju s Parkom pripravil Študijski center za narodno spravo.

Zbrane sta ob pričetku pozdravila direktor Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaž Ivešić in direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjančič. V kratkem nagovoru sta izrazila zadovoljstvo nad zglednim dolgoletnim sodelovanjem obeh institucij, v okviru katerega je bilo vzpostavljenih več raziskovalnih projektov in organiziranih skupnih dogodkov.

Ogled celotne konference je možen na spodnji povezavi:

Obravnavo je odprl mednarodno uveljavljeni zgodovinar dr. Bojan Dimitrijević z Inštituta za novejšo zgodovino v Beogradu in v uvodnem referatu »Jugoistočna Europa i 1944. godina« predstavil ključne dogodke leta 1944, ki so pomembno vplivali na potek druge svetovne vojne v jugovzhodni Evropi.

Zgodovinsko dogajanje v letu 1944 so s svojimi znanstvenimi prispevki osvetlili tudi številni priznani domači in tuji zgodovinarji: dr. Klemen Kocjančič (»Nemške okupacijske enote in leto 1944«), dr. Damijan Guštin (»Slovenska partizanska vojska v letu 1944«), polkovnik dr. Tomaž Kladnik (»Slovensko domobranstvo v letu 1944«), dr. Marica Karakaš Obradov (»Prehrana stanovništva na hrvatskom području 1944. godine«), dr. Nemanja Dević (»Okupirana Srbija u 1944. godini«), dr. Tamara Griesser Pečar (»SNOS in Verska komisija v letu 1944«), dr. Renato Podbersič (»Leto 1944 na Primorskem: Goriška sredina med revolucijo in protirevolucijo«), dr. Blaž Torkar (»Zavezniki in partizanska vojska leta 1944«) ter dr. Matic Batič (»Italijanski kolaboracionizem na Primorskem v letu 1944«).

Ob koncu konference so si udeleženci ogledali tudi razstavo »Enigma – skrivnostno zakulisje vojne«, ki je zaradi pomembnega doprinosa k razkrivanju zgodbe te nemške šifrirne naprave in njenega vpliva na potek druge svetovne vojne prejela prestižno Valvasorjevo nagrado. Udeleženci konference so vodstvu Parka iskreno čestitali za dosežek in izrazili vse pohvale za prizadevno delo pri raziskovanju ter predstavljanju pomembnih zgodovinskih poglavij.  

Park vojaške zgodovine in Študijski center za narodno spravo tudi v naslednjem letu načrtujeta izvedbo znanstvene konference na temo leta 1945, ki bo z razširjenim dvodnevnim programom ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne zaokrožila obravnavo druge svetovne vojne pri nas.

Prav v dneh, ko smo v Parku vojaške zgodovine slovesno praznovali 20-letnico ideje o osnovanju muzeja, nas je v Parku razveselila novica, da letošnjo Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke prejme nova stalna razstava »Enigma – skrivnostno zakulisje vojne«, katere avtorja sta direktor Parka mag. Janko Boštjančič in izredni profesor dr. Andrej Gaspari s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Razstava, ki je bila odprta lansko pomlad, je rezultat enega največjih muzejskih projektov v zgodovini Parka. Projekt zajema tako samo pridobitev dragocenega eksponata – nemške mornariške šifrirne naprave Enigma M4 – kot njeno zahtevno konservacijo, obsežno raziskavo zgodovinske teme in usode pridobljenega eksponata ter pripravo razstave in razstavnega kataloga. V okviru muzejskega projekta je združil moči širok nabor raziskovalcev in muzejskih delavcev iz različnih institucij doma ter v tujini. Razstava tako ponuja zanimiv in poglobljen vpogled v zakulisje vojne, obilje novih spoznanj ter informacij in obiskovalca spodbuja k nadaljnjemu razmišljanju o ozadju vojnega dogajanja tako v drugi svetovni vojni kot tudi ob aktualnih spopadih širom sveta.

Pomembnost razstave izhaja iz dejstva, da nobena naprava, povezana z drugo svetovno vojno, skoraj 80 let po njenem koncu, ne vzbuja tolikšnega zanimanja in ne razburja domišljije v tolikšni meri kot nemški šifrirni stroj Enigma. Nemška vojska je Enigmo čuvala v veliki tajnosti, saj je predstavljala pomembno orodje za izvajanje strategije bliskovite vojne. Z druge strani pa je bila ena od največjih skrivnosti na zavezniški strani dejstvo, da so razbili šifro Enigme in tako dekodirali večino nemških sporočil. Šlo je za enega največjih dosežkov v drugi svetovni vojni, ki je pomembno vplival na potek vojne in njen izid. Ker so nemški vojaki v skladu z ukazi storili vse, da Enigma ne bi prišla v sovražnikove roke, je ohranjenih Enigem relativno malo, izredno redke pa so tiste modela M4, ki ga je uporabljala Nemška vojna mornarica Kriegsmarine. A po spletu srečnih naključij se je leta 2021 ena znašla v zbirki Parka vojaške zgodovine. Gre za Enigmo z nemškega minolovca R 15, ki je bil v aprilu 1945 potopljen ob istrski obali, enega redkih ohranjenih primerkov kompleksnejše mornariške verzije Enigme M4.

V Parku vojaške zgodovine ob prejemu prestižne nagrade Slovenskega muzejskega društva izrekamo zahvalo vsem, ki so sodelovali pri tem obsežnem muzejskem projektu. Zahvala gre najprej donatorjema Zvonetu Kralju in Danijelu Germeku, strokovnim sodelavcem Danijelu Frki, Bojanu Kopaču ter dr. Pavlu Carju, sodelujočim institucijam Zavodu za gradbeništvo Slovenije in Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter Alešu Jelinčiču za konserviranje Enigme in drugih predmetov za razstavo. Zahvala gre tudi Gregi Žoržu za pripravo kart, Danijelu Vitezu za izdelavo makete, Danijelu Frki in Gregi Verču pa za podvodne posnetke ter fotografije. Dr. Lidiji Korat in dr. Mihi Hrenu gre zahvala za rentgenski računalniški mikrotomografski 3D-posnetek Enigme. Hvala Barbari Sirk in Žigi Okornu iz podjetja Uvid.si za dovršeno in tematsko zaokroženo oblikovanje razstave ter Ministrstvu za kulturo, Občini Pivka in sponzorjem, ki so finančno podprli projekt. Posebna zahvala gre Računalniškemu muzeju za dobro sodelovanje in veleposlaništvoma Združenega kraljestva ter Poljske, ki sta podprli kandidaturo razstave za Valvasorjevo nagrado.

Na Mednarodni muzejski dan vabljeni v Park vojaške zgodovine! Ob svetovnem prazniku muzejev v soboto, 18. maja 2024, nudimo vsem individualnim obiskovalcem 50 % popusta pri nakupu vstopnic za osnovni muzejski ogled. Park vojaške zgodovine bo odprt med 10. in 18. uro.

Popusti se med seboj ne seštevajo. Za ogled notranjosti podmornice in preizkus na enem izmed dveh simulatorjev letenja, MiG-21 ali Spitfire, je OBVEZNA PREDHODNA REZERVACIJA TERMINA na tel. št. 031 775 002 ali po e-pošti [email protected].