Od leta 1940 dalje je bila Nemčija izpostavljena vse večji grožnji napadov zavezniških bombnikov. Nočna bombardirna ofenziva britanskega RAF se je v počasnem, a neusmiljenem stopnjevanju krepila skozi kampanjo v Porurju poleti 1944 in dosegla vrhunec z napadi na Berlin jeseni in v začetku zime 1943–1944. Pridružili so se jim ameriški dnevni napadi, ki so prvič začeli resneje vplivati na nemško industrijo jeseni 1943.

Ta knjiga se osredotoča na kopensko infrastrukturo nemške obrambe pred napadi iz zraka. Poleg aktivne obrambe pred zračnimi napadi je Nemčija močno investirala tudi v pasivno obrambo, kot so bila zaklonišča pred zračnimi napadi. Čeprav je bil velik del te obrambe konvencionalen – na primer podzemna zaklonišča in dvojna uporaba podzemnih železnic ter drugih objektov – se je Nemčija soočala z nekaterimi edinstvenimi dilemami pri zaščiti mest pred nočnimi napadi z zažigalnimi bombami. Steven J. Zaloga prikazuje, kako so nemški arhitekti posledično zasnovali ogromna nadzemna obrambna zaklonišča, ki so spadala med najbolj masivne obrambne objekte, zgrajene v drugi svetovni vojni.