Razstava »MiG-21 – med konstrukcijo in mitom« ter simulator letenja z letalom MiG-21

Sodobni muzejski trendi narekujejo nadgradnjo muzejskih vsebin z doživljajsko ponudbo, na podlagi katere lahko obiskovalec v največji možni meri doživi videno in prebrano. Park vojaške zgodovine je tako tik pred prvomajskimi prazniki v muzejsko postavitev, kot eno največjih »rojstnodnevnih daril« ob praznovanju dvajsetega rojstnega dne, umestil simulator letenja z letalom MiG-21.

V novi simulator letenja z letalom MiG-21, ki ga je zasnovalo podjetje KRISTEH, Kristjan Slokar s. p., so sodelavci Parka prenesli dosedanje izkušnje, ki so jih imeli s simulatorji in drugo doživljajsko ponudbo. Uporabnik tako v letalskem kokpitu/pilotski kabini sedi v originalnem sedežu in upravlja s pravimi kontrolami letala MiG-21bis. Simulator temelji na licenciranem okolju Digital Combat Simulator (DCS) in na osnovi sodobne tehnologije virtualne resničnosti v največji možni meri nudi avtentično doživetje letenja. Uporabniku je omogočen 360-stopinjski pregled nad kabino in okolico, pri čemer slika na VR-očalih sledi premikom glave. Pilot lahko pogleda skozi okna na obeh straneh, s pogledom preveri gibanje krmil v kabini, se skloni bliže instrumentom, s pogledom čez ramo preveri položaj kril ali pa med preletom opazuje okolico.

Sovjetski MiG-21 velja za eno izmed najbolj razširjenih lovsko-prestrezniških vojaških letal, saj je bilo skupno izdelanih več kot 11.000 primerkov. Poleg Sovjetske zveze je letala MiG-21 uporabljalo več kot 50 držav, med njimi tudi Jugoslavija.

V Parku vojaške zgodovine, kjer je obiskovalcem na ogled tudi originalni primerek letala MiG-21, muzejsko predstavitev tega legendarnega vojaškega letala po novem dopolnjuje tudi razstava »MiG-21 – med konstrukcijo in mitom«, ki obiskovalce neposredno ob simulatorju letenja seznanja s kontekstom njegovega razvoja, operativne rabe ter pomena za svetovno letalsko zgodovino. Del razstave je posvečen predstavitvi uporabe letal MiG-21 v Jugoslaviji, pri čemer je v tem kontekstu izpostavljena tudi usoda podzemne vojaške letalske baze Željava pri Bihaću. Avtorja razstave sta sodelavca Parka Nika Česnik in Peter Požar. Razstavo bogati več predmetov, ki so jih za ta namen posodili Vojaški muzej Slovenske vojske, Museo della Guerra Fredda, Centro Regionale Studi di Storia Militare Antica e Moderna Trieste, Kristjan Slokar in Vinko Avsenak. Posebej dragocen je tudi predstavitveni video »Željava« avtorja Ivice Meglića iz Društva LYBI. Pod zasnovo in oblikovanje razstave sta se podpisala Barbara Sirk in Žiga Okorn iz podjetja Uvid.si d.o.o. Postavitev razstave so podprla podjetja Adria Tehnika d.o.o., Janez Let d.o.o. in Roiss d.o.o. ter Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije.