Poletna arheološka šola na Babi nad Slavino

Poletna arheološka šola Wolves and Caesars (Volkovi in Cezarji) je letos že tretjič raziskovala arheološko najdišče Baba nad Slavino. Ekipa šestih študentov Univerze Oshkosh iz ameriškega Wisconsina, pod vodstvom profesorjev dr. Adrienne Frie in dr. Kevinom Gartski v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije, arheološkim inštitutom ZRC in ob podpori Parka vojaške zgodovine, je z arheološkim izkopavanjem in preučevanjem lidarskih posnetkov terena poskusila prepoznati funkcijo objekta, ki ga ekipa preučuje.

Arheološko najdišče Baba nad Slavino je bilo prepoznano po ostankih velike utrjene naselbine, datirane med koncem bronaste dobe in rimskim obdobjem. O velikem lokalnem pomenu prazgodovinske naselbine pričajo še danes vidni ostanki mogočnega obzidja, ki je na zahodni točki imelo celo nekakšen obrambni stolp. Kamnito obzidje je bilo po ocenah na terenu široko med tremi in štirimi metri, še danes sta vidna tudi dva možna vhoda v naselbino. Notranjost je bila gosto poseljena in razdeljena na bivalni in obrtni del.

Arheološka izkopavanja so letos razkrila skoraj celoten objekt, katerega so prazgodovinski prebivalci verjetno uporabljali kot obrtno delavnico. Stavba je bila v času svojega obstoja vsaj enkrat predelana, vendar bodo šele kabinetne raziskave arheoloških najdb in stratigrafskih plasti razkrile njegovo funkcijo in kontinuiteto. Med najdbami letošnjih izkopavanj izstopajo velike količine živalskih kosti, ostanki fibul – bronastih zaponk in različni odlomki kovinskih predmetov, med drugim tudi rimski žebljiček z vojaških sandalov. Študentje iz ZDA pa so bili posebej navdušeni nad odkritjem keltskih srebrnikov in večjih odlomkov umetelno izdelanega rimskega namiznega posodja ter amfor. Nabor najdb torej potrjuje stik prazgodovinskih prebivalcev z rimsko republiko, hkrati pa odpira vprašanje o usodi naselbine in njenih prebivalcev ob prelomu prazgodovine in antike na tem območju. Zgodovinsko dogajanje je bilo vsekakor pestro.

Glede na trenutna dognanja se na odgovor vprašanja o koncu naselbine nas Slavino ponujata dve možnosti. V času 1. stoletja pr. Kr. je bil Gaj Julij Cezar, v obdobju svojega prokonzulata v Galiji odgovoren za upravljanje in zaščito severne Italije ter za novačenje pomožnih enot, tudi na območju zahodne Slovenije. Cezar je svoj operativni  štab za svoje vojaške pohode v Galijo vzpostavil v Ogleju – Akvileji. Velika verjetnost obstaja, da se je lokalno prebivalstvo novačenju za cezarjeve legije uprlo, kar je izzvalo rimsko vojaško posredovanje in uničenje uporniških gradišč. Druga možna interpretacija in časovna umestitev dogajanja pa sodi nekaj desetletij kasneje, ko je Oktavijan, Cezarjev naslednik in kasneje prvi rimski cesar Avgust, preko tega ozemlja izvedel velik vojaški poseg proti Iliriku.

Poletna arheološka šola je močno vpeta tudi v lokalno okolje, saj sta pomembna podpornika projekta tudi KS Slavina in KD Slavina. Tako kot v prejšnjih letih je bila tudi letos, 20. junija organizirana predstavitev dela in raziskav poletne arheološke šole za domačine v Kulturnem domu v Slavini. Arheološke najdbe in nova dognanja je tudi letos domačinom predstavil dr. Boštjan Laharnar iz Narodnega muzeja Slovenije. Ob tem je bila odprta tudi manjša razstava, ki domačine seznanja z delom in odkritji arheologov, jih umešča v širši kontekst cele skupine gradišč okrog Slavine ter zgodovinsko dogajanje v tem prostoru.