Mlada zgodovinarka iz Litve na izmenjavi v Parku vojaške zgodovine

17.januar 2017

V Parku vojaške zgodovine smo pretekli teden gostili mlado muzealko iz Litve Eriko Kisieliūtė. Erika, sicer zaposlena kot vodnica in pedagoginja v Vojaškem muzeju Vytautasa Velikega* v litvanskem mestu Kaunas, je v Parku vojaške zgodovine med 6. in 16. januarjem opravljala delovno prakso, v okviru katere se je seznanila s potekom vsakodnevnega dela v Parku in na tak način pridobila nove izkušnje, ki jih bo lahko uporabila pri svojem nadaljnjem delu. Svoje vtise je delila z nami v intervjuju.  

*Vytautas Veliki, tudi Vitold Veliki, je bil vpliven litvanski knez iz obdobja na prelomu 14. in 15. st., op. a.

DSC_5992

1.      Pozdravljena, Erika, in dobrodošla pri nas na Pivškem. Za začetek nam na kratko povej kaj o sebi. Kdo je Erika Kisieliūtė?

Pozdravljeni. Ime mi je Erika Kisieliūtė, stara sem 25 let in prihajam iz Litve. Litva je zelo lepa država ob Baltskem morju, ki obsega 65.300 km2 ozemlja in ima 2,9 milijona prebivalcev po zadnjem štetju iz leta 2015. Glavno in največje mesto Litve je Vilna, med drugimi večjimi mesti pa so še Kaunas, Klaipėda, Panevėžys and Šiauliai. Sama živim in delam v Kaunasu, drugem največjem mestu v Litvi.

Moje delo sodi na področje humanističnih ved. Po izobrazbi sem diplomirana zgodovinarka, zaposlena v Vojaškem muzeju Vytautasa Velikega kot vodnica in pedagoginja. Pri svojem delu sem v nenehnem stiku z obiskovalci, izvajam vodenja po muzeju, organiziram različne delavnice in dogodke in delam na različnih projektih.

Poleg tega sem študentka drugega in zadnjega letnika magistrskega študija na Univerzi Vytautas Magnus v Kaunasu. Preučujem zgodovino Litve, zanimam pa se tudi za vojaško zgodovino, kar je tudi eden od razlogov, zakaj sem se odločila za prakso v Parku vojaške zgodovine v Pivki.

Rada potujem, v zadnjem letu sem obiskala 8 evropskih držav. Rada tudi berem in kuham. Poleg tega uživam v glasbi in sem že 6 let članica Ženskega komornega zbora Univerze Vytautas Magnus.

2.      Pred nekaj dnevi si prispela v Slovenijo in v Parku vojaške zgodovine začela z opravljanjem delovne prakse. Zakaj si se odločila za Park vojaške zgodovine in kako dolgo boš ostala v Pivki?

V Slovenijo sem prispela z enim samim namenom – opravljati delovno prakso v Parku vojaške zgodovine Pivka. V lanskem letu je bil v Litvi odobren izobraževalni projekt, v okviru katerega sem dobila priložnost izpopolniti svoje strokovno znanje v tujini. Želela sem si opravljati prakso v enem izmed evropskih vojaških muzejev, ki bi bil razmeroma mlad in bi vseboval zanimive zbirke in razstave. Tako sem našla Park vojaške zgodovine. Kompleks Parka je ogromen, zajema obsežne zbirke in se ponaša z dobrim vodstvom, poleg tega organizirajo zanimive in poučne oglede. Vesela sem, da sem prišla sem, zame je to zelo zanimiva izkušnja.

V Sloveniji bom več kot teden dni. S prakso sem začela 6. januarja in jo bom zaključila 16. januarja.

3.      Kako potekajo tvoji dnevi med opravljanjem prakse v Parku vojaške zgodovine?

V času svoje prakse prisostvujem pri vsakodnevnem delu v muzeju, ogledala sem si tudi že vse zbirke in razstave v Parku in se seznanila z bogato vojaškozgodovinsko dediščino tega območja. Ogledala sem si tudi vse znamenitosti na Pivškem. Seznanila sem se s številnimi primeri dobre prakse, predvsem s področja oglaševanja.

4.      Katere znamenitosti v Sloveniji si še obiskala?

Slovenija se mi zdi čudovita, pritegnili sta me njena naravna in kulturna dediščina. Veliko je zanimivih destinacij in turističnih znamenitosti, ki so vredne ogleda. Navdušena sem tudi nad regijo Zeleni kras. Slovenijo sem obiskala tudi iz tega razloga.

Ogledala sem si že precej znamenitosti. Najprej sem si ogledala Ljubljano, po prihodu v regijo pa tudi Postojnsko jamo in Predjamski grad. Šla sem tudi na Obalo, v Piran. Tudi na Pivškem sem si ogledala vse znamenitosti, odlično je bilo.

5.      Zaposlena si v Vojaškem muzeju Vytautasa Velikega. Povej nam kaj o muzeju in o zbirkah, ki so v njem na ogled.

Vojaški muzej Vytautasa Velikega je bil ustanovljen leta 1921 in je eden izmed najstarejših in najbolj znanih muzejev v Litvi. Naš muzej deluje pod okriljem Ministrstva za nacionalno obrambo Republike Litve in ohranja močne stike z litvansko vojsko. Muzej gosti obsežno zbirko različnega orožja in predstavlja vojaško zgodovino Litve od prazgodovine do današnjih dni. Sama v muzeju delam kot vodnica in pedagoginja.

6.      Bi bilo po tvojem mnenju mogoče izpostaviti paralele v delovanju obeh muzejev in kje so pri tem glavna razhajanja?

Vojaški muzej Vytautasa Velikega je muzej z zelo dolgo tradicijo in zelo obsežno zbirko vojaške dediščine. V muzeju imamo večje število zaposlenih v različnih sektorjih, poleg tega smo tesneje povezani z Ministrstvom za nacionalno obrambo in z litvansko vojsko. Po drugi strani je Park vojaške zgodovine mlajši muzej, vendar z dobro vizijo in zanimivimi zbirkami in razstavami. Kljub temu da imajo manjše število zaposlenih, opravljajo odlično delo.

Menim, da imata oba muzeja podobno idejo: obiskovalcem predstaviti vojaško dediščino in najzanimivejše eksponate.

7.      Meniš, da bi lahko tvoj obisk Parka vojaške zgodovine vplival na tvoje nadaljnje delo v muzeju?

Za prakso v Parku vojaške zgodovine sem se odločila, ker sem želela opazovati tukajšnji potek dela in na kakšen način je v Parku predstavljena vojaška dediščina, kako potekajo ogledi in katere izobraževalne metode uporabljajo v muzeju. Nad videnim sem navdušena, zdi se mi zelo zanimivo spoznavati način dela v drugem okolju.

Prepričana sem, da bom videne prakse uporabila tudi sama pri svojem prihodnjem muzejskem delu v Litvi, njihove metode dela in način predstavitve vojaške zgodovine se mi zdijo zelo praktični.

8.      Kakšen vtis si dobila o Sloveniji, o regiji, kjer stanuješ, in o samem Parku vojaške zgodovine?

Vsi so zelo prijazni in ustrežljivi, vsi so mi z veseljem pomagali. To priložnost bi rada izkoristila, da se zahvalim vsem zaposlenim v Parku vojaške zgodovine, ki so mi razkazali kompleks in druge znamenitosti, tako da mi bo moja praksa v tujini ostala v res lepem spominu. Vesela sem bila te priložnosti.

9.      Kakšen nasvet bi dala zaposlenim v Parku vojaške zgodovine, da bi še izboljšali svojo ponudbo?

Vsi svoje delo opravljajo izvrstno, imajo odlične ideje in menim, da jih v prihodnosti čakajo še zanimivi projekti. Želim jim vse dobro.

Hvala za tvoje odgovore.

Pripravili: Lorena Iskra, Doris Komen Horvat

DSC_6012

DSC_5976