Gostovanje razstave o baronu Andreju Čehovinu v Goriškem muzeju

Septembra lani je minilo 170 let, odkar se je v Badnu pri Dunaju mnogo prezgodaj zaključila bleščeča vojaška kariera barona Andreja Čehovina, čigar prsi so krasila tri najvišja vojaška priznanja za hrabrost: red Marije Terezije ter zlata in srebrna medalja za hrabrost I. stopnje.

Foto: Goriški muzej

Andrej Čehovin se je rodil leta 1810 v skromni kmečki družini pri Rokčevih v zaselku Dolanci v Gornji Branici. Gimnazijo je začel obiskovati v Gorici, tretji letnik je dokončal v Novem mestu, četrtega pa vpisal v Ljubljani. “Tu je ostal le prvo polletje; strastna želja, da bi postal vojak, mu namreč ni dala miru. Kljub temu, da je bila njegova prva prošnja zaradi telesne šibkosti zavrnjena in da sta temu izrecno nasprotovala tako oče kot ostalo sorodstvo, mu je naposled uspelo – leta 1831 je bil sprejet v cesarsko armado,” lahko med drugim beremo v publikaciji 𝐍𝐚𝐣𝐡𝐫𝐚𝐛𝐫𝐞𝐣𝐬̌𝐢 𝐦𝐞𝐝 𝐡𝐫𝐚𝐛𝐫𝐢𝐦𝐢 – 𝐛𝐚𝐫𝐨𝐧 𝐀𝐧𝐝𝐫𝐞𝐣 𝐂̌𝐞𝐡𝐨𝐯𝐢𝐧 (𝟏𝟖𝟏𝟎–𝟏𝟖𝟓𝟓), ki jo je izdal Park vojaške zgodovine iz Pivke in jo bosta na Gradu Kromberk predstavila avtorja 𝐦𝐚𝐠. 𝐉𝐚𝐧𝐤𝐨 𝐁𝐨𝐬̌𝐭𝐣𝐚𝐧𝐜̌𝐢𝐜̌ in 𝐝𝐫. 𝐏𝐚𝐯𝐞𝐥 𝐂𝐚𝐫.

V spomin na Andreja Čehovina 𝐠𝐨𝐬𝐭𝐢𝐦𝐨 𝐯 𝐕𝐢𝐥𝐢 𝐁𝐚𝐫𝐭𝐨𝐥𝐨𝐦𝐞𝐢 𝐯 𝐒𝐨𝐥𝐤𝐚𝐧𝐮 𝐨𝐝 𝐤𝐨𝐧𝐜𝐚 𝐭𝐞𝐠𝐚 𝐭𝐞𝐝𝐧𝐚 𝐭𝐮𝐝𝐢 𝐳𝐚𝐜̌𝐚𝐬𝐧𝐨 𝐫𝐚𝐳𝐬𝐭𝐚𝐯𝐨, ki je nastala v sklopu istoimenskega projekta.