Park vojaške zgodovine je v sodelovanju z Arhivom Republike Slovenije in Zavodom Republike Slovenije za šolstvo na začetku meseca junija pripravil še zadnji del projekta ZBRALI SMO POGUM. Gre za obsežen pedagoško zgodovinski projekt, ki je bil javnosti prvič predstavljen decembra lansko leto, ob 30. obletnici plebiscita, na katerem se je velika večina Slovencev odločila za samostojno in neodvisno državo. S projektom se vse tri institucije pridružujemo praznovanju 30. obletnice samostojne Slovenije s posebnim ozirom na šolarje in dijake, ki jim skušamo s sodobnimi pristopi približati pomen prelomnega zgodovinskega obdobja izpred treh desetletij. Pomen projekta pa je veliko večji kot zgolj proslavljanje okrogle obletnice – v njegovem okviru so nastala trajna gradiva, ki bodo dostopna na spletu in bodo lahko služila v izobraževalnem procesu tudi v prihodnjih letih.

Izbor imena projekta izhaja iz dejstva, da so Jugoslavijo konec osemdesetih let hkrati z brezupnim gospodarskim stanjem in gromozansko inflacijo, pretresale nacionalne in družbene napetosti. Kar smo v tistih dneh potrebovali je bil prav pogum. Z vero v boljšo prihodnost smo se odločili za samostojno in neodvisno demokratično državo ter jo ubranil v vojni, ki je sledila. Rdeča nit celotnega projekta je zato prav pogum, ki smo ga pokazali v času osamosvajanja in dokazali v času zmagovite vojne.

Pripravljeni so spletna razstava, trije krajši izobraževalni filmi ter e-učno gradivo za šolarje in učitelje. Vse omenjeno se deli na tri sklope vezane na tri ključna obdobja iz zgodovine osamosvajanja, in sicer:  čas plebiscita za samostojno in neodvisno Slovenijo, obdobje osamosvajanja s sprejetjem osamosvojitvenih aktov in razglasitvijo samostojnosti ter čas vojne za Slovenijo. S 1. junijem 2021 je bil tako predstavljen še zadnji del projekta – izobraževalni film in 3. del spletne razstave, ki opisujeta dogajanje v času vojne za obrambo samostojnosti in suverenosti. Navedeno gradivo je v celoti dostopno na spletni strani www.zbralismopogum.si.

Ob zaključku skupnega projekta, ki je tesno povezal Park vojaške zgodovine Arhiv RS in Zavod RS za šolstvo, predvsem pa njihove sodelavce, se želimo zahvaliti vsem, tako posameznikom kot institucijam, ki so kakorkoli pomagali pri nastajanju gradiv. Prav ob jubileju naše države, ko praznujemo enotnost in pogum Slovencev, ter ob stalni grožnji epidemije, smo se uspeli povezati in dokazati, da smo sposobni plodnega sodelovanja. Hvala!

Sodelujoči:

Partnerji

Arhiv Republike Slovenije, direktor dr. Bojan Cvelfar

Zavod Republike Slovenije za šolstvo, direktor dr. Vinko Logaj

Park vojaške zgodovine Pivka, direktor mag. Janko Boštjančič

Avtorji

mag. Alenka Starman Alič, Arhiv Republike Slovenije

Ana Čič, Park vojaške zgodovine

dr. Vilma Brodnik, Zavod Republike Slovenije za šolstvo

Strokovni sodelavci projekta

dr. Bojan Cvelfar, Arhiv Republike Slovenije

mag. Janko Boštjančič in Boštjan Kurent, Park vojaške zgodovine

dr. Andrej Brodnik, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Univerza na Primorskem

Gregor Anželj, Gimnazija Bežigrad

Peter Požar in Žiga Požar

Institucije in drugi zunanji sodelavci

Urad predsednika Republike Slovenije

Predsednik RS Borut Pahor

Ministrstvo za obrambo

Ministrstvo za zunanje zadeve

Ministrstvo za notranje zadeve

Državni zbor RS

Muzej novejše zgodovine Slovenije

Slovenski etnografski muzej

Narodni muzej Slovenije

RTV Slovenija

Narodna univerzitetna knjižnica

Pošta Slovenije

Skupina Futura

Časopisi: Delo, Družina, Primorske novice, Večer

Posamezniki: Franco Juri, Tomaž Lavrič (Mladina), Helena Race

Videoprodukcija

Koprodukcija: RTV Slovenija

Izvedbena produkcija: Studio Virc d.o.o.

Posnetki: Arhiv RTV Slovenija, Arhiv MORS, Arhiv Parka vojaške zgodovine (Vojko Otoničar, Marko Muhič, Ivo Saksida, Miroslav Vodopivec)

Park vojaške zgodovine bo v mesecu juniju odprt vsak dan od ponedeljka do petka med 10. in 16. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 18. uro. 

Iz preventivnih razlogov se ogledi notranjosti podmornice do nadaljnjega ne bodo izvajali, ob predhodni rezervaciji termina pa se lahko preizkusite na simulatorju letenja z letalom MiG-21 ali Spitfire. Rezervacije na 031 775 002 ali [email protected]. 

Muzejska trgovina Magazin in restavracija Kantina Pivka je odprta v času delovanja Parka vojaške zgodovine. 

Prosimo, da se na obisk muzeja odpravite zdravi, brez akutnih znakov prehladnih obolenj. Obiskovalci morajo skladno z navodili stroke med obiskom v notranjih prostorih obvezno uporabljati zaščitne maske. Obiskovalce naprošamo, da pri nakupu vstopnic, med ogledom in ob uporabi sanitarij spoštujejo varnostno razdaljo (2 metra) ter druge ukrepe in navodila zaposlenih za preprečevanje okužb. Ob obisku je potrebno upoštevati higieno kašlja ter se držati načel pravilnega umivanja in razkuževanja rok. Razkužila za roke bodo obiskovalcem na voljo na izpostavljenih mestih. Obiskovalce prosimo, da se v kompleksu ne zadržujejo v večjih skupinah na enem mestu. Zaposleni v Parku vojaške zgodovine bodo večkrat dnevno poskrbeli za razkuževanje površin in prostorov, kjer se zadržujejo obiskovalci, ter dosledno izvajali zaščitne ukrepe za zagotavljanje varnosti obiskovalcev.     

Veselimo se vašega obiska, ki bo s skupnim spoštovanjem navodil in upoštevanjem ukrepov varen tako za obiskovalce kot zaposlene.

Vabljeni!    

Študijski center za narodno spravo in Park vojaške zgodovine Pivka vljudno vabita na simpozij ob 80. obletnici začetka 2. svetovne vojne z naslovom TRAGEDIJA 1941, ki bo potekal v četrtek, 3. junija 2021, od 9. do 16. ure. Zbrane bosta nagovorila direktorja mag. Janko Boštjančič (Park vojaške zgodovine Pivka) in dr. Tomaž Ivešić (Študijski center za narodno spravo), uvodno predavanje pa bo imel dr. Peter Lieb, poznani nemški vojaški zgodovinar specializiran za zgodovino nacistične Nemčije in 2. svetovne vojne. Simpozij bo mogoče spremljati preko spleta na spodnji povezavi: 

Podroben program simpozija si lahko ogledate spodaj.

V sklopu letošnjega Mednarodnega muzejskega dne smo v sodelovanju z Muzejem slovenske policije, pod okriljem Ministrstva za notranje zadeve odprli tudi fotografsko razstavo »Marjan Garbajs – kronist osamosvajanja Slovenije«, ki je postavljena na Štefanovi ulici v Ljubljani. Slednja je poklon izjemnemu fotoreporterju, ki ima v svojem opusu malodane pol milijona fotografij. Med njimi je tudi okoli 1.400 posnetkov iz obdobja vojne za Slovenijo leta 1991, gospod Garbajs pa je verjetno edini fotograf, ki je celotno takratno dogajanje posnel v tehniki barvnih diapozitivov, kar ima še posebno dokumentarno vrednost. Vabljeni k ogledu!

 

Mednarodni muzejski dan letos obeležujemo že 44. leto zapored, v več kot 140 državah in v več kot 35.000 muzejih po vsem svetu. Muzeji so varuhi nacionalnega spomina, njihova vloga in pomen pa tudi v informacijski dobi, ko zlahka dostopamo do vseh mogočih informacij, ni nič manjša ampak se celo krepi.

V Parku vojaške zgodovine smo letošnji mednarodni muzejski dan praznovali še posebej slovesno, saj smo v sodelovanju z Muzejem slovenske policije, pod okriljem Ministrstva za notranje zadeve odprli kar tri muzejske projekte: gostujočo razstavo »Od Godbe ljudske milice do Policijskega orkestra«, novi vitrini milice v razstavi »Pot v samostojnost« ter fotografsko razstavo »Marjan Garbajs – kronist osamosvajanja Slovenije«, ki je postavljena na Štefanovi ulici v Ljubljani. Slednja je poklon izjemnemu fotoreporterju, ki ima v svojem opusu malodane pol milijona fotografij. Med njimi je tudi okoli 1.400 posnetkov iz obdobja vojne za Slovenijo leta 1991, gospod Garbajs pa je verjetno edini fotograf, ki je celotno takratno dogajanje posnel v tehniki barvnih diapozitivov, kar ima še posebno dokumentarno vrednost.

Slavnostni govornik na današnji slovesnosti, minister za notranje zadeve Aleš Hojs je poudaril pomen sodelovanja Ministrstva in Parka vojaške zgodovine, ki temelji na v lanskem oktobru podpisanem sporazumu. Poleg tega pa je izrazil veliko zadovoljstvo ob dejstvu, da je v Parku svoje mesto dobila tudi slovenska milica oziroma policija ter s tem obogatila prikaz osamosvojitvenega dogajanja. Ključno vlogo pri povezovanju med Ministrstvom za notranje zadeve in Parkom vojaške zgodovine igra Muzej slovenske policije, ki ga vodi kustosinja Darinka Kolar Osvald. V nagovoru je poudarila pomen plodnega sodelovanja med obema muzejema in izmenjevanja izkušenj ter skupno predstavljanje razstav in zbirk javnosti tudi v prihodnje.

 

Za prijetno vzdušje so poskrbeli glasbeniki Policijskega orkestra v polni sestavi. Kakovost in prepoznavnost orkestra sta rasli vse od njegove ustanovitve leta 1948, z rojstvom države – samostojne Republike Slovenije pa je doživel poln razcvet. Orkester je bil namreč priča in tudi akter ključnih dogodkov nacionalne zgodovine pred tridesetimi leti, saj so glasbeniki igrali tako na slovesnosti ob razglasitvi samostojnosti na Trgu republike 26. junija 1991, kot tudi na slovesnosti ob odhodu zadnjega vojaka jugoslovanske armade v Kopru 26. oktobra. Bogato zgodovino orkestra prikazuje gostujoča razstava »Od Godbe ljudske milice do Policijskega orkestra«, ki bo v naslednjih mesecih gostovala v Parku vojaške zgodovine.  

 

Dan pred Mednarodnim muzejskim dnevom, 17. maja 2021, je bil v Parku vojaške zgodovine v Pivki podpisan sporazum o organizacijskem, strokovnem, promocijskem in tržnem sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije (MNZS), Narodnim muzejem Slovenije (NMS), Tehniškim muzejem Slovenije (TMS) in Parkom vojaške zgodovine (PVZ). Sporazum je plod dialoga med direktorji omenjenih ustanov: direktorjem MNZS dr. Jožetom Dežmanom, direktorjem NMS dr. Pavlom Carjem, direktorico TMS dr. Barbaro Juršič in direktorjem PVZ mag. Jankom Boštjančičem.

Omenjeni nacionalni muzeji imajo od leta 2017 ogledne depojske prostore v Depojih državnih muzejev v kompleksu Parka vojaške zgodovine v Pivki. Iz TMS in MNZS je v oglednih depojih urejenih 25 zbirk. Z današnjim dnem, ko je Narodni muzej Slovenije na ogled postavil zbirko Rudolfa Cvetka, je zaključeno urejanje celotnega oglednega dela Depojev državnih muzejev v Pivki, ki pa se bo v prihodnje vsebinsko še nadgrajevalo.  

Depojski objekt v Pivki je tako v zadnjih letih postal kraj srečevanja različnih muzejskih strokovnjakov, kraj izmenjave izkušenj in dobrih praks. Sporazum, ki je bil podpisan zato presega dogovor o sodelovanju različnih institucij na isti lokaciji, ampak je zaveza k poglobljenemu sodelovanju med štirimi muzeji, ki naj bi omogočila čim večjo dostopnost dediščine, pa tudi s skupno promocijo in povezovanjem trženjskih aktivnosti čim lažje in hitrejše okrevanje po koncu epidemije.