V petek, 7. marca 2025, je direktor Parka vojaške zgodovine, mag. Janko Boštjančič, uradno predal nabor antisemitske literature iz obdobja pred in med drugo svetovno vojno direktorju Sinagoge Maribor, Borisu Hajdinjaku. Podarjeno knjižno gradivo, ki ga je Park vojaške zgodovine hranil v duplikatu, bo sodelavcem Sinagoge Maribor pomagalo pri nadaljnjih raziskavah o življenju in usodi Judov v času pred in med drugo svetovno vojno.

Ogledi policijskega čolna P-111 so vodeni in zaradi posebnih varnostnih ukrepov potekajo po natančnem sistemu. Ogled v spremstvu vodnika je možen za zaključene skupine. Ogled notranjosti policijskega čolna brez ogleda muzeja ni možen. Kombinirane vstopnice obiskovalci lahko kupijo po veljavnem ceniku. Za ogled notranjosti policijskega čolna P-111 je OBVEZNA predhodna najava na 031 775 002 ali na [email protected].

Policijski čoln P-111 je nekdanje največje patruljno-reševalno plovilo slovenske Pomorske policije. Ta ga je uporabljala za opravljanje svojih nalog, ki obsegajo varovanje državne meje in nadzor njenega prehajanja na pomorskih mejnih prehodih, kontrola spoštovanja ribiške zakonodaje, reševanje ljudi in premoženja na morju ter naloge s področja ekologije. P-111 pa je še posebej na začetku pogosto služila kot protokolarno vozilo.

Plovilo je proizvedlo podjetje Avionautica iz italijanskega mesta Viareggio. Zaradi finančnih težav je bila dobava plovila odložena do pomladi 1995. Policijski čoln je imel sprva vgrajena motorja MTU 8V 396 TB 93, ki pa nista bila namenjena kratkotrajnim plovbam, zaradi česar so se pojavljale številne težave pri delovanju plovila. Od leta 2004, ko sta bila v P-111 vgrajena motorja Caterpillar C32 (vsak 1.652 KM), je P-111 delovala brezhibno. Na krovu je bil tudi pomožni gumijasti čoln P-45 na JET pogon, ki so ga uporabljali, ko P-111 zaradi svoje velikosti in konstrukcije ni mogla pluti na majhnih globinah.

Za izplutje P-111 so na krovu morali biti štirje člani, prostora pa je bilo še za devet oseb. Plovilo je bilo narejeno tako, da je lahko posadka na njem, če je bilo to potrebno, bivala dlje časa.

Policijski čoln P-111 je z Obale v Park vojaške zgodovine prispel leta 2021 v okviru izjemno zahtevnega logističnega prevoza, imenovanega operacije »Argo II.« Plovilo, ki je sicer v lasti Muzeja slovenske policije, je svoje mesto dobilo na platoju Parka vojaške zgodovine, kjer je razstavljen v družbi ostalih »XXL« eksponatov.

 

Tehnični podatki:

Dolžina: 19,86 m

Širina: 5,0 m

Globina ugreza: 1,8 m

Masa: 44 t

Največja hitrost: 37 vozlov (68,5 km/h)

Posadka: 4 člani

Slovenski mediji so pred meseci obširno poročali o dražbi predmetov, ki jih je dal v prodajo poslanec Državnega zbora Republike Slovenije in predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša. Med predmeti, ki so se prodali na dražbi, je bila tudi uniforma Teritorialne obrambe Republike Slovenije iz leta 1991, ki jo je imel Janez Janša kot takratni obrambni minister.

Po dolgi in rahlo ovinkasti poti je dragocena uniforma končno našla svoje mesto v muzeju. Direktor in lastnik podjetja Škerjanc d. o. o. iz Povžan pri Materiji, g. Mitja Škerjanc, ki je uniformo kupil na dražbi, jo je v ponedeljek, 3. marca 2025, namreč podaril Parku vojaške zgodovine. Predaje uniforme sta se udeležila tudi njen prvotni lastnik Janez Janša in pa župan Občine Pivka Robert Smrdelj.

Direktor Parka vojaške zgodovine se je donatorju zahvalil za dragoceno darilo in izrazil veselje, da je uniforma enega najpomembnejših akterjev osamosvojitvenega dogajanja in vojne leta 1991 postala del zbirke Parka vojaške zgodovine, ter obljubil, da bo ob predvideni prenovi razstave »Pot v samostojnost« naslednje leto, ko bomo praznovali 35 let samostojnosti Republike Slovenije, uniforma vključena v stalno postavitev.

Park vojaške zgodovine bo v marcu odprt od ponedeljka do petka med 10. in 15. uro, v soboto in nedeljo pa med 10. in 16. uro.

Za ogled notranjosti podmornice kot dodatna muzejska ponudba je obvezna predhodna rezervacija termina na tel. št. +386 (0)31 775 002 ali po e-pošti [email protected].

Zbirko Parka vojaške zgodovine je obogatila nova odlična maketa Danijela Viteza v razmerju 1:35, ki dopolnjuje zgodbo nemškega železniškega topništva konec druge svetovne vojne na območju Operacijska cona Jadransko primorje (Operationszone Adriatisches Küstenland – OZAK).

Gre za maketo francoskega topa Canon de 32 modèle 1870/84, ki ga je nemška vojska po porazu Francije zaplenila in uvedla v uporabo pod oznako 32cm K(E) 651(f).

Sam top je tehtal 162 ton, granata kalibra 320 mm pa je imela težo 388 kg in doseg 22 km. Top je bil tehnološko podrejen nemškemu železniskem topu Krupp K5, ki je bil tudi prisoten na našem ozemlju konec druge svetovne vojne.

Čestitke in zahvala avtorju za čas, energijo in znanje vloženo v edinstveno maketo.

Razstave »Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu« gostuje od torka, 25. februarja, v Notranjskem muzeju Postojna.

Avstro-ogrska vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 je bila vzpostavljena že na srbski fronti kmalu po začetku prve svetovne vojne, a so jo po italijanski vojni napovedi prestavili na soško fronto. Kot nepogrešljiv del zaledne zdravstvene oskrbe vojakov je najprej stala v Škrbini na Krasu, dokler ni bila začasno premaknjena v Štanjel. Aprila 1917 je začela delovati na novi lokaciji v Kosoveljah, kjer je bilo ranjenim in bolnim na voljo 170 postelj. Bolnišnični kompleks v Kosoveljah je sestavljalo 9 bolnišničnih zgradb – štiri barake za ranjene in bolne, baraka za okrevanje, oficirska baraka, očesna klinika, baraka za obolele s hemeroidi ter kuhinjska baraka. Po preboju fronte oktobra 1917 se je bolnišnica preselila v mesto Motta di Livenza 40 kilometrov severovzhodno od Benetk, kjer je ostala do konca vojne.

Jedro razstave o Feldspitalu 808 predstavlja maketa kapele, ki je bila sočasno z bolnišničnimi barakami postavljena sredi kompleksa v Kosoveljah za potrebe duhovne oskrbe ranjenih in bolnih ter bolnišničnega osebja. Umetelno dovršeno maketo kapele je po naročilu Parka vojaške zgodovine z izjemno skrbjo za detajle in zgodovinsko avtentičnost izdelal Franci Pogačar iz Polja v Ljubljani, pri čemer je v njeno izdelavo vložil več kot 2.500 ur svojega dela. Izdelava makete je bila velik izziv, saj je bila kapela po drugi svetovni vojni podrta, dolgo časa pa ni bila poznana niti nobena njena fotografija. Pripravo načrta makete je omogočila šele dragocena najdba albuma fotografij Feldspitala 808, ki ga je po spletu naključij v Nemčiji odkril znani zbiralec fotografij Marko Mohorčič. Prav na podlagi fotografij in terenskih izmer je arhitekt Tomaž Bekš iz Kosovelj narisal natančen načrt kapele, ki je bil podlaga za izdelavo makete.
 
Razstava bo v Notranjskem muzeju na ogled do 1. maja 2025.