V torek, 14. junija 2021, je bila v Parku vojaške zgodovine odprta fotografska razstava PONOSNI NA SLOVENIJO – 30 LET, ki jo je Park pripravil skupaj z Uradom Vlade RS za komuniciranje. Razstava, ki je postavljena zunaj, pred vhodom v muzejski kompleks, predstavlja nabor 38-ih fotografij različnih slovenskih fotografov.

Ob okrogli obletnici so se snovalci razstave ozrli nazaj, kot je pač navada, da se ob jubileju posameznika ali pa institucije spomnimo uspehov slavljenca. In prav to so naredili pri pripravi te razstave – se ozrli nazaj na trideset let samostojne in neodvisne Republike Slovenije in izbrali nekaj zgodovinskih dogodkov ter nekaj uspehov slovenskih državljanov kot posameznikov in naše države kot skupnosti ter jih predstavili z naborom fotografij. Trideset let samostojnosti Republike Slovenije je bilo namreč polno izzivov, a tudi uspehov. Zmagali smo v vojni za obrambo samostojnosti, dosegli mednarodno priznanje, Republika Slovenija je postala članica Združenih narodov, vstopila v Evropsko unijo in NATO, prevzela evro… Vrstili so se uspehi na področju gospodarstva, športa, kulture.

Zbrane na slovesnosti je poleg direktorja Parka Janka Boštjančiča in direktorja Ukoma Uroša Urbanije nagovoril državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Andrej Čuš, ki je nadomeščal najavljenega ministra Zdravka Počivalška, ki so ga zadržale druge službene obveznosti. Slavnostni govornik na odprtju razstave pa je bil dr. Evgen Bavčar, filozof in konceptualni umetnik, ki je tudi napisal predgovor k sami razstavi. Dr. Bavčar se namreč poleg drugih stvari ukvarja tudi s fotografijo, predvsem pa je ponosen Slovenec, velik domoljub, ki je veliko pripomogel k mednarodnemu ugledu Republike Slovenije in njeni prepoznavnosti širom sveta. Kot so zapisali na uvodnem panoju razstave je Evgen Bavčar človek širokih obzorij, ki je prepotoval ves svet, a je Slovenija edina dežela, ki jo je videl, preden je pri enajstih letih oslepel. Slavnostni govornik je tako poudaril pomen spominjanja, predvsem pa potrebo po zdravem nacionalnem ponosu, ki ga Slovencem tako pogosto primanjkuje. V svojem nagovoru se je dotaknil tudi posameznih tem in oseb, ki so predstavljene na razstavi. Tako je je dotaknil svojega prijatelja Borisa Pahorja, enega najpomembnejših in največkrat prevajanih slovenskih pisateljev, ki pogosto poziva k uvedbi domovinske vzgoje v slovenske šole kot nujnem koraku za narodov obstoj.

Zbrane na slovesnosti so s prijetnim kulturnim programom razveselile Iskrice, dekliški pevski zbor iz šmihelske doline.

V okviru vseslovenskega promocijskega dogodka Poletna muzejska noč 2021 si boste obiskovalci med 18. in 24. uro brezplačno ogledali muzejske zbirke in razstave Parka vojaške zgodovine.

Izkušnja letenja z letalom MiG-21 ali Spitfire IX ni vključena v akcijo in jo je potrebno plačati po veljavnem ceniku. Obvezne rezervacije sprejemamo na 031 775 002 ali [email protected].

Program:

18:00 vodstvo po razstavah tankovsko artilerijske zbirke v pavilijonih B in C

19:30 vodstvo po razstavi »Pot v samostojnost«, ki prikazuje obdobje osamosvajanja Slovenije s poudarkom na vojni za obrambo njene neodvisnosti

19:30 projekcija treh kratkih filmov projekta “Zbrali smo pogum”, ki prikazujejo obdobje plebiscita, osamosvajanja in čas vojne za Slovenijo

22:00 vodstvo po razstavi »Do pekla in nazaj«, ki predstavlja zgodbo padlih ameriških letal na Slovenskem med 2. svetovno vojno

V Parku vojaške zgodovine je danes, 14. junija 2021 potekala predstavitev pedagoško zgodovinskega projekta Zbrali smo pogum, ki smo ga s skupnimi močmi pripravili Park vojaške zgodovine, Arhiv Republike Slovenije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Prvoten načrt o skupni spletni razstavi posvečeni osamosvajanju Slovenije, s katero smo želeli obeležiti 30. let samostojne države je hitro prerasel v obsežen pedagoški projekt s ciljem priprave vrste trajnih gradiv tako za šolarje in učitelje, kot za širšo zainteresirano javnost. Vsebina projekta je časovno razdeljena na tri glavne dele – obdobje plebiscita, čas osamosvajanja in obdobje vojne za Slovenijo. Vsem trem je skupen pogum Slovenk in Slovencev, ki so stopili skupaj, premostili razlike in s sodelovanjem dosegli sanje mnogih pred nami. Projektu smo zato nadeli ime »Zbrali smo pogum«. Je namreč del citata iz časov osamosvajanja, ki se v celoti glasi »Zbrali smo pogum, stopili smo skupaj«. Brez enotnosti, zaupanja, samozavesti, ponosa in sodelovanja ter predvsem poguma, osamosvojitev ne bi uspela.

Prav tema osamosvajanja in vojne, ki je sledila je v šolah velikokrat zanemarjena. S projektom Zbrali smo pogum se zato ne želimo le pridružiti praznovanju 30. obletnice Slovenije, ampak je njegov osnovni namen učencem in dijakom približati to, za našo državo tako pomembno obdobje ter jim na ta način vzbuditi čut za domovino in pripadnost Sloveniji. Po drugi strani želimo z gradivi, ki bodo trajno dostopna na spletu priskočiti na pomoč učiteljem in profesorjem ter jim z zbranimi materiali olajšati poučevanje.

Poleg obsežne spletne razstave so v okviru projekta nastala tudi e-učna gradiva in trije krajši izobraževalni filmi. Za njihovo pripravo je bilo izbrano podjetje Studio Virc, posebno težo pa jim daje nagovor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki se je ljubeznivo odzval našemu vabilu in nagovoril mlado publiko. Filmi so poimenovani po besedah dr. Jožeta Pučnika, ki jih je izrekel na dan plebiscita: »Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo!«

Projekt Zbrali smo pogum je zaradi obsežnega gradiva prerasel ozke okvire in postal projekt nacionalnega pomena. Zasnoval se je v Arhivu Republike Slovenije, se s pomočjo Parka vojaške zgodovine udejanjil in zaradi Zavoda Republike Slovenije dosegel vse šole po Sloveniji. Da gre za projekt na nacionalni ravni je razvidno tudi iz dejstva, da so k nastanku gradiv pripomogle tudi različne institucije – Urad predsednika Republike, Državni zbor, Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za zunanje in Ministrstvo za notranje zadeve, nekateri nacionalni muzeji, časopisne hiše in nenazadnje posamezniki, ki so s svojim znanjem in materiali prispevali k vsebinski pestrosti.

Častna gostja današnje predstavitve projekta je bila ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec, ki je poudarila, da projekt najpomembnejše obdobje v zgodovini Slovenije prikaže na svež in inovativen način, ki je blizu današnjim generacijam ter hkrati predstavlja prepotrebno učno gradivo.

V današnjih sicer turbulentnih, pa vendar mirnih časih prevečkrat pozabljamo na preteklost, na dejstvo, da mir ni samoumeven in da so za našega padla življenja. Jubileji kot je letošnji so zato idealna priložnost za obujanje spominov na dogajanje, katerega sadove živimo danes. Pa vendar se preteklo dogajanje hitro pozabi, skoraj takoj, ko je praznovanja obletnic konec. Srčno upamo, da bomo s projektom Zbrali smo pogum, to pozabljanje premostili ali vsaj malo zavrli.

 

 

Tik pred koncem druge svetovne vojne, 29. aprila 1945 je pri vasi Suhorje, na robu Brkinov, strmoglavilo britansko lovsko letalo Spitfire MH980, pri čemer je izgubil življenje pilot letala, narednik britanskih kraljevih letalskih sil Edmund Ramsbotham. V zaključnih vojnih operacijah so britanski lovci kot pomoč jugoslovanskim partizanom zalezovali nemške kolone in vlakovne kompozicije. Narednik Ramsbotham tisti pomladni dan ni imel sreče – najverjetneje je bil ob nizkem preletu zadet ob eksploziji tovornjaka s strelivom ter je za tem strmoglavil. Truplo mladega angleškega pilota so vaščani Suhorja dostojno pokopali na vaškem pokopališču. Kmalu po vojni so britanske vojaške oblasti posmrtne ostanke prekopale na vojaško pokopališče v Beogradu, kjer počiva še danes. Kljub temu na Suhorju spomin na ta tragični dogodek ni nikoli povsem zamrl in prav iz vaške skupnosti je prišla pobuda, da bi se v lanskem letu, ob 75. letnici padca, postavilo spomenik. Vaščani so se obrnili na Park vojaške zgodovine, ki se veliko ukvarja prav z dediščino padlih zavezniških letal ter sodeluje tudi z britanskim veleposlaništvom. Zaradi epidemije je bila lanska okrogla obletnica sicer zamujena, zato pa so letošnje odkritje spomenika pripravili toliko bolj slovesno.

Avtor spomenika je akademski kipar magister Jurij Smole, docent na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, ki se je z velikim veseljem odzval vabilu Parka vojaške zgodovine, da pomaga oblikovati načrt za postavitev spomenika. In ne samo to – tako lokacija, kot zgodba padlega letala sta ga prevzeli do te mere, da se je sam lotil njegove izdelave. Spomenik, ki je postavljen prav na kraju tragične nesreče, je iz lokalnega peščenjaka in upodablja rep letala Spitfire. Ploščat kamen velikega formata  ima dve popolnoma različni plati: grobo stran z ostanki naravne teksture in grobimi sledovi obdelave, ki predstavlja destrukcijo sovražnika ter fino obdelano, zbrušeno stran, ki predstavlja lepoto jeklene ptice, letala Spitfire, ki ga mnogi opisujejo kot eno najlepših letal. Naravni kamen objema stilizirana oblika roke iz spoliranega inoxa, ki simbolizira pilotov boj za življenje.

Še nekaj besed o pilotu. Narednik Edmund Ramsbotham je bil rojen 17. maja 1923 v vasi Backworth v Northumberlandu očetu Edmundu in mami Annie. O njegovi vojaški karieri vemo še zelo malo. Pripadal je 249. Eskadrilji RAF-a – britanskih kraljevih letalskih sil, ki velja za eno najuspešnejših lovskih enot kraljevega letalstva. Enota je bila ustanovljena že avgusta leta 1918, a je svojo slavo dosegla v drugi svetovni vojni – najprej v Bitki za Britanijo, potem pa še nad Malto, Sicilijo, Italijo, Albanijo, Balkanom in prav ob koncu vojne nad slovenskim ozemljem. Narednik Ramsbotham je bil zadnja vojna žrtev te slavne eskadrilje.

 

Kot slavnostna govornika na slovesnosti odkritja spomenika sta nastopila načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Robert Glavaš ter namestnik veleposlanice Združenega kraljestva g. Paul Jancar. Britansko vojsko je na slovesnosti zastopal obrambni ataše podpolkovnik Christopher Day. Poseben poklon spominu nesrečnega pilota so namenili tudi letalci 15. letalskega polka Slovenske vojske, ki so s skupino letal Pilatus PC9 ob odkritju spomenika preleteli prireditveni prostor.