V okviru obiska Vlade RS v Primorsko-notranjski regiji je v četrtek, 10. februarja, Park vojaške zgodovine obiskal minister za obrambo mag. Matej Tonin. Vodstvo Parka je ministru predstavilo ideje za nadaljnji razvoj, še zlasti z ozirom na možnosti promocije Slovenske vojske in predstavljanje možnosti zaposlovanja. Direktor Parka Janko Boštjančič se je ob tej priložnosti ministru zahvalil za odlično sodelovanje med ministrstvom in Parkom, pomoč, ki jo je nudil pri urejanju muzejskega statusa, ter njegovo zavzetost pri pridobivanju novih eksponatov. V okviru obiska sta minister mag. Matej Tonin in podžupan Občine Pivka g. Boris Rebec tudi podpisala dodatek št. 4 k dogovoru iz leta 2008 o sofinanciranju investicij lokalne javne infrastrukture v občini Pivka.

 

Na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, bo Park odprt med 10. in 17. uro, vsi obiskovalci pa bodo deležni 50 % popusta* na osnovno vstopnino. 

Ob obisku Parka vojaške zgodovine Pivka lahko obiskovalci uporabijo tudi nov turistični bon (BON21).  V skladu z Uredbo o načinu unovčitve bona za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi je to mogoče le z boni izdanimi leta 2021. Minimalna vrednost koriščenega bona znaša 20 EUR.

OBVEZNA JE PREDHODNA NAJAVA za ogled notranjosti podmornice in za preizkus enega izmed naših dveh simulatorjev letenja, MiG-21 ali Spitfire.

Rezervacijo lahko opravite na 031 775 002 ali [email protected].

*Popusti se ne seštevajo. Dodatna ponudba (podmornica, simulator) se obračuna po veljavnem ceniku. 

 

 

Razstava o dvorcu Ravne predstavlja njegov razvoj in zgodovino, ki se je začela na začetku 14. stoletja, ko so si tam domovanje uredili plemeniti Raunachi. Kot najpomembnejši pripadnik rodbine je izpostavljen Bernardin Raunach, ki je bil v prvi vrsti vojak in tesni prijatelj cesarja Maksimilijana. Skupaj z očetom Jakobom III. je na Šilentabru postavil grad, okoliški kmetje pa so okrog njega zgradili protiturški tabor. Skupaj sta tvorila največji utrjeni kompleks na Slovenskem. Na razstavi so predstavljene nekatere arheološke najdbe, ki pričajo o poselitvi Šilentabra od prazgodovine naprej, osrednji predmet pa je maketa utrjenega kompleksa po predlogi avtorja Igorja Sapača.

Razstava opisuje tudi ostale rodbine, ki so si lastile dvorec Ravne – De Leo, Hohenwart in Marenzi. Vrh je dvorec doživel v 18. stoletju, ko je posest prešla v last Hohenwartov. Od pripadnikov te rodbine sta posebej izpostavljena Franc Jožef Hanibal Hohenwart, eden najbolj znanih naravoslovcev in njegov nečak Franc Sigmund Hohenwart, ki je opravljal vrsto državniških funkcij, med drugim je bil tudi ministrski predsednik avstrijskega dela monarhije. V času Hohenwartov je bil dvorec zaradi prenovljenega baročnega videza in lepo urejenega vrta v virih opisan kot »raj na Krasu« oziroma »notranjski raj«. Zaradi baročne slavnostne dvorane, bogate grajske knjižnice in arhiva ter nenazadnje svojih pomembnih in uveljavljenih lastnikov je bil dvorec znan daleč naokoli. Osrednja predmeta razstave sta stol in miza, ki pripadata omenjeni rodbini in sta bila najverjetneje tudi na Ravnah. Poleg njiju so predstavljeni tudi nekateri drugi eksponati, na primer zbirka pečatov rodbine in del zbirke konhilij (polžev) Franca Jožefa Hanibala.

Po drugi svetovni vojni je bilo posestvo nacionalizirano. V petdesetih letih je v njem domovala kmetijska šola, nato pa so bila v stavbi urejena socialna stanovanja. Danes dvorec in kašča samevata, v hlevu ob njima pa je še vedno živahno – v njem so doma žrebeta Kobilarne Lipica.

Z namenom obuditve izjemne zgodovine dvorca Ravne se je Občina Pivka pridružila projektu Interreg Italia-Slovenija MerlinCV, katerega bistvo je s pomočjo vizualizacij, digitalizacij in igrifikacij ustvariti turistične produkte in pilotne aktivnosti, ki pozornost usmerjajo na opuščeno dediščino gradov, dvorcev in vil. Ravne in z njimi povezan Šilentabor sta tako ponovno v ospredju – kot ključni enoti kulturne dediščine v različnih turističnih produktih, ki so nastali v sklopu projekta. Upamo, da s tem zanimanje zanju ne bo upadlo in bosta v prihodnosti cilj nadaljnjih raziskovanj ter novega razvoja.

Razstava bo na ogled do septembra 2022.

Park vojaške zgodovine bo v februarju odprt vsak dan od ponedeljka do petka med 11. in 14. uro, v soboto in nedeljo pa med 10. in 16. uro. Za ogled muzeja je potrebno izpolnjevanje enega izmed pogojev PCT in predložitev osebnega dokumenta ter nošenje mask v notranjih prostorih.

Park bo v ponedeljek. 7. februarja, odprt po podlajšanjem urniku med 10:00 in 16:00.

Na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, bo Park odprt med 10. in 17. uro, vsi obiskovalci pa bodo deležni 50 % popusta* na osnovno vstopnino. 

Ob obisku Parka vojaške zgodovine Pivka lahko obiskovalci uporabijo tudi nov turistični bon (BON21).  V skladu z Uredbo o načinu unovčitve bona za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi je to mogoče le z boni izdanimi leta 2021. Minimalna vrednost koriščenega bona znaša 20 EUR.

OBVEZNA JE PREDHODNA NAJAVA za ogled notranjosti podmornice in za preizkus enega izmed naših dveh simulatorjev letenja, MiG-21 ali Spitfire.

Rezervacijo lahko opravite na 031 775 002 ali [email protected].

*Popusti se ne seštevajo. Dodatna ponudba (podmornica, simulator) se obračuna po veljavnem ceniku. 

Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, 27. januarja, sta Park vojaške zgodovine Pivka in Študijski center za narodno spravo pripravila spletno predavanje prof. dr. Renata Podbersiča z naslovom »Judje na Primorskem: med izbrisom in pozabo«.

Zgodovinar prof. dr. Renato Podbersič v okviru raziskovalnega dela na Študijskem centru za narodno spravo v Ljubljani in kot asistent za novejšo zgodovino na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici proučuje prelomna poglavja sodobne slovenske zgodovine in družbene tokove preteklega stoletja na Slovenskem. V svojih znanstvenih objavah se podrobneje osredotoča na totalitarizme v 20. stoletju na Slovenskem, cerkveno zgodovino, prvo svetovno vojno in posebej soško fronto. Posebno pozornost pri svojem delu namenja tudi raziskovanju judovske zgodovine in preganjanju Judov v širšem srednjeevropskem prostoru. Je član mednarodne komisije za proučevanje holokavsta – IHRA, ki v Sloveniji deluje pri Ministrstvu za zunanje zadeve.

Slušatelji so se v poučnem predavanju podrobneje seznanili z razvojem judovske skupnosti na Primorskem in tragično usodo, ki je doletela njene pripadnike med holokavstom, zlasti po nemški zasedbi jeseni 1943. Predavatelj je ob tem izpostavil, da so Judje na Primorskem del naše zgodovine in so bili v tem prostoru, predvsem v Trstu in Gorici, prisotni že od nekdaj. Tržaška judovska skupnost danes šteje okrog petsto članov in pokriva celotno območje avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine. Predavanje je sklenila misel, da je v izogib ponovitvi vojnih grozot in trpljenja ključno v kolektivnem spominu ozaveščati tudi o najbolj bolečih poglavjih iz naše zgodovine, kar je v luči aktualnih razmer še toliko bolj pomembno.  

Zgornje besede, ki sem jih izbrala za naslov pričujočega zapisa, smo prvič uporabili za poimenovanje pedagoškega projekta, ki ga v Parku vojaške zgodovine Pivka skupaj z Arhivom Republike Slovenije in Zavodom Republike Slovenije za šolstvo ustvarjamo od jeseni 2020 (www.zbralismopogum.si). Iste besede smo nato uporabili tudi za naslov pred kratkim izdane knjige o plebiscitu. A geslo ni zgolj naključno – bilo je del oglaševalske kampanje v obdobju osamosvajanja naše države, v izjemno turbulentnem času za Slovence. Naslov, za katerega smo se odločili, je torej prvič, močno povezan s časom, ki ga predstavljamo v projektu in knjigi, drugič, pa je poklon sodelovanju in pogumu vseh Slovencev. Pri predstavljanju poti osamosvajanja naše države želimo namreč poudariti atribute, ki jih je ta imela: pogum, sodelovanje, skupnost, požrtvovalnost, upanje, državljansko dolžnost, voljo, moč, trdnost, ponos. 

Naj za začetek povem, da smo na projekt Zbrali smo pogum ponosni iz več razlogov. Iz ideje Alenke Starman Alič (Arhiv Republike Slovenije) o skupni razstavi, se je na prvem in zaenkrat edinem sestanku v živo v neverjetni naglici razvil še načrt o širokem projektu, v okviru katerega bo pripravljena večdelna spletna razstava, trije filmi in e-učno gradivo ter bo zajemal obdobje od sredine osemdesetih let do mednarodnega priznanja Republike Slovenije. In naglica je ostala naš stalni spremljevalec. Naše prvo srečanje je potekalo v septembru 2020, že 23. decembra 2020 pa naj bi bila objavljena prvi del razstave in prvi film. Eno od ovir je seveda predstavljala epidemija – z ožjo ekipo smo se tako v živo srečali le enkrat, z nekaterimi sodelavci pa na stisk roke še čakamo … Izziv je predstavljalo tudi dejstvo, da je bilo v lanskem jubilejnem letu, ko smo obeleževali 30. obletnico samostojne Slovenije, pripravljenih mnogo izjemnih projektov, odličnih razstav in aktivnosti, v množici katerih bi moral naš projekt izstopati oziroma predstaviti nekaj drugačnega.

Da projekt vendarle ne bi ostal le v digitalni obliki, smo se kmalu po državnem prazniku, 25. juniju, ko smo dosegli vse zgoraj omenjene zastavljene cilje, odločili, da vsaj del vsebine predstavimo tudi na papirju – v knjigi. Pobudo zanjo je ponovno dala Alenka, avtorice – Vilma Brodnik, Alenka Starman Alič in Ana Čič – pa smo se z urednico Tihano Kurtin Jeraj prvič srečale v avgustu 2021. Naglica je torej ostala naša zvesta prijateljica, saj smo knjigo želele izdati prav na obletnico plebiscita, 23. decembra 2021. Veter je zapihal v naša jadra, saj je bila večina gradiva že zbrana in vsebinski sklopi določeni – pri pisanju smo se namreč naslonile na poglavja spletne razstave.

Različnih idej o sestavi knjige seveda ni bilo težko najti, težje jih je bilo zamejiti. »Največ petdeset strani,« je bila konkretna omejitev naših prvotnih predstav. Naslednji korak je bilo iskanje načina predstavitve gradiva, ki za obdobje plebiscita pomeni predvsem dokumentarni material (izjave, odloki, zakoni), torej v veliki meri gradiva, ki za učence in dijake ni najbolj zanimivo. A kljub omenjenim težavam nam je z veliko mero pozitivne energije in truda uspelo – knjiga o plebiscitu je v sozaložništvu Mladinske knjige in Arhiva Republike Slovenije izšla točno 23. decembra 2021.

V uvodnem delu knjige bralca pozdravimo njene avtorice, ki ga nato v obliki pogovora vodimo tudi skozi celotno zgodbo o plebiscitu. Pripoved dopolnjuje dokumentarno gradivo, pospremljeno z ilustracijami zelo nadarjenega ilustratorja Jake Vukotiča. Da je knjiga drugačna od ostalih, so poskrbeli dijaki 4. letnika Gimnazije Bežigrad, ki so za vsako poglavje prispevali dialoge, ki bralca seznanijo z njihovo vsebino. Tako smo v knjigi, ki je namenjena mladim, le-te že pri sami pripravi aktivno vključili vanjo. Nismo pa pozabili niti na tiste, ki si želijo nekaj več, saj smo dodali izseke »Za vedoželjnejše« (podobno kot na spletni razstavi), ki bralce usmerjajo v nadaljnje samostojno raziskovanje in ukvarjanje s tematiko.

Pogum tako ni le prazna beseda v geslu stare oglaševalske akcije. Potrebovali smo ga vsi projektni partnerji (Park vojaške zgodovine Pivka, Arhiv Republike Slovenije in Zavod RS za šolstvo), pa tudi ostali sodelavci – od oblikovalcev in informatikov do producentov in urednikov. Izplačalo se je. Ker smo zbrali pogum in stopili skupaj, je nastalo trajno gradivo, na voljo tako učiteljem pri poučevanju kot učencem pri učenju, pa tudi vsem ostalim – v opomin na čas, ko nismo bili vedno enotni, a smo kljub temu sodelovali in uspeli.              

Ana Čič

*Knjiga Zbrali smo pogum, stopili smo skupaj je na voljo v knjigarnah Mladinske knjige, na spletni platformi EMKA in v muzejski trgovini Magazin v Parku vojaške zgodovine Pivka.