Park vojaške zgodovine bo v februarju odprt vsak dan od ponedeljka do petka med 11. in 14. uro, v soboto in nedeljo pa med 10. in 16. uro. Za ogled muzeja je potrebno izpolnjevanje enega izmed pogojev PCT in predložitev osebnega dokumenta ter nošenje mask v notranjih prostorih.

Park bo v ponedeljek. 7. februarja, odprt po podlajšanjem urniku med 10:00 in 16:00.

Na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, bo Park odprt med 10. in 17. uro, vsi obiskovalci pa bodo deležni 50 % popusta* na osnovno vstopnino. 

Ob obisku Parka vojaške zgodovine Pivka lahko obiskovalci uporabijo tudi nov turistični bon (BON21).  V skladu z Uredbo o načinu unovčitve bona za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi je to mogoče le z boni izdanimi leta 2021. Minimalna vrednost koriščenega bona znaša 20 EUR.

OBVEZNA JE PREDHODNA NAJAVA za ogled notranjosti podmornice in za preizkus enega izmed naših dveh simulatorjev letenja, MiG-21 ali Spitfire.

Rezervacijo lahko opravite na 031 775 002 ali [email protected].

*Popusti se ne seštevajo. Dodatna ponudba (podmornica, simulator) se obračuna po veljavnem ceniku. 

Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, 27. januarja, sta Park vojaške zgodovine Pivka in Študijski center za narodno spravo pripravila spletno predavanje prof. dr. Renata Podbersiča z naslovom »Judje na Primorskem: med izbrisom in pozabo«.

Zgodovinar prof. dr. Renato Podbersič v okviru raziskovalnega dela na Študijskem centru za narodno spravo v Ljubljani in kot asistent za novejšo zgodovino na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici proučuje prelomna poglavja sodobne slovenske zgodovine in družbene tokove preteklega stoletja na Slovenskem. V svojih znanstvenih objavah se podrobneje osredotoča na totalitarizme v 20. stoletju na Slovenskem, cerkveno zgodovino, prvo svetovno vojno in posebej soško fronto. Posebno pozornost pri svojem delu namenja tudi raziskovanju judovske zgodovine in preganjanju Judov v širšem srednjeevropskem prostoru. Je član mednarodne komisije za proučevanje holokavsta – IHRA, ki v Sloveniji deluje pri Ministrstvu za zunanje zadeve.

Slušatelji so se v poučnem predavanju podrobneje seznanili z razvojem judovske skupnosti na Primorskem in tragično usodo, ki je doletela njene pripadnike med holokavstom, zlasti po nemški zasedbi jeseni 1943. Predavatelj je ob tem izpostavil, da so Judje na Primorskem del naše zgodovine in so bili v tem prostoru, predvsem v Trstu in Gorici, prisotni že od nekdaj. Tržaška judovska skupnost danes šteje okrog petsto članov in pokriva celotno območje avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine. Predavanje je sklenila misel, da je v izogib ponovitvi vojnih grozot in trpljenja ključno v kolektivnem spominu ozaveščati tudi o najbolj bolečih poglavjih iz naše zgodovine, kar je v luči aktualnih razmer še toliko bolj pomembno.  

Zgornje besede, ki sem jih izbrala za naslov pričujočega zapisa, smo prvič uporabili za poimenovanje pedagoškega projekta, ki ga v Parku vojaške zgodovine Pivka skupaj z Arhivom Republike Slovenije in Zavodom Republike Slovenije za šolstvo ustvarjamo od jeseni 2020 (www.zbralismopogum.si). Iste besede smo nato uporabili tudi za naslov pred kratkim izdane knjige o plebiscitu. A geslo ni zgolj naključno – bilo je del oglaševalske kampanje v obdobju osamosvajanja naše države, v izjemno turbulentnem času za Slovence. Naslov, za katerega smo se odločili, je torej prvič, močno povezan s časom, ki ga predstavljamo v projektu in knjigi, drugič, pa je poklon sodelovanju in pogumu vseh Slovencev. Pri predstavljanju poti osamosvajanja naše države želimo namreč poudariti atribute, ki jih je ta imela: pogum, sodelovanje, skupnost, požrtvovalnost, upanje, državljansko dolžnost, voljo, moč, trdnost, ponos. 

Naj za začetek povem, da smo na projekt Zbrali smo pogum ponosni iz več razlogov. Iz ideje Alenke Starman Alič (Arhiv Republike Slovenije) o skupni razstavi, se je na prvem in zaenkrat edinem sestanku v živo v neverjetni naglici razvil še načrt o širokem projektu, v okviru katerega bo pripravljena večdelna spletna razstava, trije filmi in e-učno gradivo ter bo zajemal obdobje od sredine osemdesetih let do mednarodnega priznanja Republike Slovenije. In naglica je ostala naš stalni spremljevalec. Naše prvo srečanje je potekalo v septembru 2020, že 23. decembra 2020 pa naj bi bila objavljena prvi del razstave in prvi film. Eno od ovir je seveda predstavljala epidemija – z ožjo ekipo smo se tako v živo srečali le enkrat, z nekaterimi sodelavci pa na stisk roke še čakamo … Izziv je predstavljalo tudi dejstvo, da je bilo v lanskem jubilejnem letu, ko smo obeleževali 30. obletnico samostojne Slovenije, pripravljenih mnogo izjemnih projektov, odličnih razstav in aktivnosti, v množici katerih bi moral naš projekt izstopati oziroma predstaviti nekaj drugačnega.

Da projekt vendarle ne bi ostal le v digitalni obliki, smo se kmalu po državnem prazniku, 25. juniju, ko smo dosegli vse zgoraj omenjene zastavljene cilje, odločili, da vsaj del vsebine predstavimo tudi na papirju – v knjigi. Pobudo zanjo je ponovno dala Alenka, avtorice – Vilma Brodnik, Alenka Starman Alič in Ana Čič – pa smo se z urednico Tihano Kurtin Jeraj prvič srečale v avgustu 2021. Naglica je torej ostala naša zvesta prijateljica, saj smo knjigo želele izdati prav na obletnico plebiscita, 23. decembra 2021. Veter je zapihal v naša jadra, saj je bila večina gradiva že zbrana in vsebinski sklopi določeni – pri pisanju smo se namreč naslonile na poglavja spletne razstave.

Različnih idej o sestavi knjige seveda ni bilo težko najti, težje jih je bilo zamejiti. »Največ petdeset strani,« je bila konkretna omejitev naših prvotnih predstav. Naslednji korak je bilo iskanje načina predstavitve gradiva, ki za obdobje plebiscita pomeni predvsem dokumentarni material (izjave, odloki, zakoni), torej v veliki meri gradiva, ki za učence in dijake ni najbolj zanimivo. A kljub omenjenim težavam nam je z veliko mero pozitivne energije in truda uspelo – knjiga o plebiscitu je v sozaložništvu Mladinske knjige in Arhiva Republike Slovenije izšla točno 23. decembra 2021.

V uvodnem delu knjige bralca pozdravimo njene avtorice, ki ga nato v obliki pogovora vodimo tudi skozi celotno zgodbo o plebiscitu. Pripoved dopolnjuje dokumentarno gradivo, pospremljeno z ilustracijami zelo nadarjenega ilustratorja Jake Vukotiča. Da je knjiga drugačna od ostalih, so poskrbeli dijaki 4. letnika Gimnazije Bežigrad, ki so za vsako poglavje prispevali dialoge, ki bralca seznanijo z njihovo vsebino. Tako smo v knjigi, ki je namenjena mladim, le-te že pri sami pripravi aktivno vključili vanjo. Nismo pa pozabili niti na tiste, ki si želijo nekaj več, saj smo dodali izseke »Za vedoželjnejše« (podobno kot na spletni razstavi), ki bralce usmerjajo v nadaljnje samostojno raziskovanje in ukvarjanje s tematiko.

Pogum tako ni le prazna beseda v geslu stare oglaševalske akcije. Potrebovali smo ga vsi projektni partnerji (Park vojaške zgodovine Pivka, Arhiv Republike Slovenije in Zavod RS za šolstvo), pa tudi ostali sodelavci – od oblikovalcev in informatikov do producentov in urednikov. Izplačalo se je. Ker smo zbrali pogum in stopili skupaj, je nastalo trajno gradivo, na voljo tako učiteljem pri poučevanju kot učencem pri učenju, pa tudi vsem ostalim – v opomin na čas, ko nismo bili vedno enotni, a smo kljub temu sodelovali in uspeli.              

Ana Čič

*Knjiga Zbrali smo pogum, stopili smo skupaj je na voljo v knjigarnah Mladinske knjige, na spletni platformi EMKA in v muzejski trgovini Magazin v Parku vojaške zgodovine Pivka.

Na današnji dan, 15. januarja, mineva natanko 30 let, odkar so države tedanje Evropske skupnosti, predhodnice EU, priznale neodvisno Republiko Slovenijo. Slovenijo je sicer kot prva država priznala Republika Hrvaška, ki je samostojnost razglasila isti dan kot Slovenija, 25. junija 1991, naslednji dan pa je sledilo vzajemno priznanje.  Prve države, ki so priznale Slovenijo, so bile Litva v juliju ter Gruzija in Latvija v avgustu, septembra in decembra pa so sledile še Estonija, Ukrajina, Islandija, Švedska, Nemčija in Belorusija. 13. januarja 1992 je Slovenijo priznal Vatikan.

Po nekajmesečnem zasedanju konference o Jugoslaviji v Haagu je bilo sklenjeno, da je SFRJ razpadla, Evropska skupnost pa se je odločila, da bo po 15. januarju 1992 mednarodno priznala vse republike nekdanje SFRJ, ki bodo izpolnjevale pogoje za to.

Več o mednarodnem priznanju in celotnem procesu osamosvajanja lahko izveste na *spletnem portalu: https://www.zbralismopogum.si/index.html

*Portal Zbrali smo pogum je nastal v sodelovanju med  Parkom vojaške zgodovine, Arhivom Republike Slovenije in Zavodom Republike Slovenije za šolstvo, ki so  združili moči in skupaj pripravili pedagoško zgodovinski projekt, katerega namen je učencem, dijakom in splošni javnosti približati  zgodovinsko temo osamosvajanja naše države.V okviru projekta je bila pripravljena spletna razstavo, tri krajši izobraževalni filmi ter e-učno gradivo za šolarje in učitelje. Vse omenjeno se na spletnem porstalu deli na tri sklope vezane na tri ključna obdobja iz zgodovine osamosvajanja, in sicer:  čas plebiscita za samostojno in neodvisno Slovenijo, obdobje osamosvajanja  s sprejetjem osamosvojitvenih aktov in razglasitve samostojnosti ter čas vojne za obrambo samostojnosti in suverenosti. Vabljeni k ogledu! 

Vabljeni v muzejsko trgovino Magazin v Parku vojaške zgodovine Pivka, kjer si lahko tako najmlajši kot mladi po srcu, najdejo nekaj zase ali svoje najbližje. Poleg spominkov  tako v Magazinu najdete pestro ponudbo knjig s področja vojaške zgodovine in domoznanstva, pozornost otrok pritegne bogat izbor igrač, za vse ostale pa je na razpolago oprema za pohodništvo, preživetje v naravi, oblačila in originalna vojaška oprema. Muzejska trgovina deluje po urniku Parka vojaške zgodovine.

Vabljeni!

Za obisk muzejske trgovine je potrebno izpolnjevanje enega od pogojev PCT in predložitvi osebnega dokumenta. Slike so arhivske iz leta 2019. 

 

V Parku vojaške zgodovine se s ponosom ozirajo na preteklo leto, v katerem so kljub vsem omejitvam, ki jih je prinesla epidemija, dosegli zavidljive rezultate tako pri številu obiskovalcev kot pri bogatitvi zbirk, novih razstavah in tudi številnih muzejskih dogodkih.

Muzej je bil sicer več mesecev zaprt, a so do konca leta v Parku vseeno našteli skoraj 40.000 obiskovalcev, kar pomeni, da je bil Park ponovno najbolj obiskan muzej v Republiki Sloveniji. Število obiskovalcev dejansko presega vsa pričakovanja, saj je bilo zaradi omejitev zelo malo obiska šolskih in drugih skupin, ki so v normalnih letih predstavljale skoraj polovičen delež v številu obiskovalcev. Zelo malo je bilo tudi tujih gostov – v letu 2021 so v strukturi obiskovalcev močno prevladovale slovenske družine.

Intenzivno in sistematično delo na slovenskem trgu se je tako dobro obrestovalo. K visokemu obisku so prispevali tudi turistični boni – pomen le-teh se je odrazil tudi v večji porabi obiskovalcev, ki so se pogosteje odločali tudi za obisk notranjosti podmornice ali pa za preizkuse letenja na simulatorjih.

V vsebinskem delu pa je bilo leto 2021 v Parku zaznamovano s praznovanjem 30-letnice samostojnosti Republike Slovenije, saj je osrednja razstava Pot v samostojnost posvečena prav tej temi. Razstava je ob jubileju doživela več dopolnitev in bila obogatena s celo kopico pomembnih eksponatov. Omeniti velja reševalno vozilo Mercedes-Benz 230-BINZ iz Velenja, ki je prava poslastica za ljubitelje starih avtomobilov, vse obiskovalce pa opozarja na pomembno vlogo zdravnikov in reševalnih služb v vojni za Slovenijo. Praznovanje jubileja so v Parku obeležili tudi s postavitvijo fotografske razstave »Ponosni na Slovenijo – 30 let« in pa več drugimi razstavami, kot sta razstava »Marjan Garbajs – kronist osamosvajanja Slovenije« ali pa gostujoča razstava Narodne in univerzitetne knjižnice »Sanje imajo to čudno lastnost, da se včasih uresničijo«, ki jo je ob dnevu suverenosti odprl predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša. Trajno vrednost imajo tudi rezultati projekta »Zbrali smo pogum«, ki ga je Park izvajal skupaj z Arhivom Republike Slovenije in Zavodom Republike Slovenije za šolstvo. V sklopu projekta je bila tako vzpostavljena spletna razstava, posnetih več izobraževalnih filmov ter pripravljeno e-učno gradivo za šolarje. 

Park se je tudi aktivno vključil v predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije in v okviru tega gostil več visokih obiskov tako pomembnih predstavnikov posameznih držav kot tudi raznih delegacij. Izpostaviti velja obisk skupine veleposlanikov držav članic Evropske unije – predstavnikov v Politično-varnostnem odboru in obisk visokih predstavnikov dveh vojaških pododborov Vojaškega odbora Evropske unije, saj je šlo za protokolarno izjemno zahtevna dogodka.  

 

Leto 2021 bo v zgodovini Parka trajno zapisano tudi po tem, da je Vlada Republike Slovenije v tem letu Parku po dolgoletnih prizadevanjih podelila pooblastilo za opravljanje javne muzejske službe za področje vojaške zgodovine na celem območju Republike Slovenije, kar predstavlja dokončno ureditev muzejskega statusa in tudi zagotovitev ustreznega financiranja.

Pika na i lanskega leta pa je bila pridobitev policijskega čolna P-111 in njegov spektakularen prevoz iz Luke Koper v Pivko. Prevoz izjemnega tovora je vzbudil zelo veliko medijsko zanimanje in je tako prek televizijskih ekranov kot prek tiskanih medijev ter družbenih omrežij segel praktično v vsak slovenski dom.