Po 42 letih dela v Policiji se je 22. marca 2022 upokojil policijski helikopter Augusta Bell AB-212, znan tudi kot BRAVO.

Ob slovesu legendarnega helikopterja so na sedežu Letalske policijske enote na Brniku priredili slovesnost, katere so se udeležili tudi minister za notranje zadeve Aleš Hojs in drugi visoki gosti. Helikopter je bil izdelan leta 1980 in je v takratni letalski enoti milice pomenil skokovit tehnični napredek. V svojih 42 letih službe so ga uporabljali predvsem za prevoz ljudi in opreme, reševanje v gorah, izvajanje nujne medicinske pomoči ter drugih zahtevnih policijskih nalog.

Helikopter bo predvidoma v aprilu prepeljan in postavljen na ogled v Parku vojaške zgodovine Pivka. Vodja Letalske policijske enote Dejan Kink je ob tem direktorju Parka vojaške zgodovine mag. Janku Boštjančiču simbolično predal ključ helikopterja. 

Upokojeni helikopter bodo v Letalski policijski enoti nadomestili z novim sodobnim helikopterjem AgustaWestland AW169, kakršnega Policija že uporablja. 

Na YouTube kanalu Parka vojaške zgodovine si lahko ogledate krajši dokumentarni film o zgodovini grebena Šilentabor. Film je pripravila Občina Pivka v okviru čezmejnega strateškega projekta Interreg Italia-Slovenija MerlinCV (www.ita-slo.eu/merlincv), kot produkt vizualizacij in revitalizacij grajske kulturne dediščine. 

Danes je greben Šilentabora prazen – obiskovalce navdušujejo le čudoviti razgledi na Košansko dolino. V preteklosti pa je predstavljal izredno pomembno strateško točko, ki je s svojimi visokimi prepadnimi stenami omogočala dobro branljivost. Prav zaradi tega je bil Šilentabor poseljen že v prazgodovini, naselbina pa se je ohranila tudi po rimski zasedbi. 

V času turških vpadov so plemiči z bližnjega dvorca Ravne na Šilentaboru zgradili utrdbo, okoliški kmetje pa protiturško zatočišče. Skupaj sta tvorila enega od največjih utrjenih komleksov na Slovenskem, tu pa je bilo tudi zbirališče deželne vojske. Mogočnost utrdbe je v filmu prikazana s pomočjo 3D rekonstrukcij, ki so bile narejene na podlagi makete Šilentabora avtorja dr. Igorja Sapača in je na ogled v Parku vojaške zgodovine. 

Kljub svoji bogati zgodovini območje Šilentabora še ni bilo sistematično arheološko raziskano. O kontinuirani poselitvi pričajo le posamezne najdbe, ki jih v filmu predstavi arheolog dr. Boštjan Laharnar. 

Vabljeni k ogledu!

Produkcija: Arctur d.o.o.

3D rekonstrukcije: Arctur d.o.o.

Strokovna pomoč: Ana Čič, dr. Boštjan Laharnar 

Občina Pivka, 2021

 

 

 

Le dan po Gregorjevem, to je  po starem ljudskem izročilu na dan, ko se ptički ženijo,  je Občina Pivka  v uporabo predala klopco ljubezni na Primožu (718 nm).

Občina Pivka se je tako pridružila številnim drugim občinam in krajem, v katerih je mogoče posedeti na lično izdelani klopci in uživati v razgledu. Če se boste povzpeli do klopce na Primožu, vam bo pogled razlil čez pokrajino Pivške kotline vse do obzorja, ki ga v daljavi rišejo Nanos, Sv. Trojica in Javorniki. 

Sprehajalce, pohodnike, vse  ljubitelje narave zato vabimo, da jo v prihodnji lepih dnevih obiščete, na njej posedite in veseli bomo, če nam boste poslali kakšno misel in lepo fotografijo. 

Vir: Občina Pivka

Foto: Boštjan Kurent

Na letošnjo cvetno nedeljo bo minilo natanko 500 let od enega od najbolj pretresljivih dogodkov v lokalni zgodovini. Ta dan so namreč v Slavino na enem od svojih plenilskih pohodov vdrli Turki in presenetili ljudi, ki so bili zbrani pri maši. Nekaj so jih takoj pobili, druge pa odpeljali v sužnost. Za oživitev zgodovinskega spomina ta dogodek in ta čas so v Župniji Slavina, Krajevni skupnosti Slavina in Kulturnem društvu Slavina ter ob sodelovanju PVZ združili moči in pripravili sklop dogodkov, ki bo zaznamoval celo letošnje leto.

V sodelovanju s Parkom vojaške zgodovine je tako načrtovana serija predavanj. Prvo predavanje je imel znan slovenski zgodovinar in literarni zgodovinar prof. ddr. Igor Grdina na temo: “Osmanski imperij in Evropa”. Predavanje je bilo v Kulturnem domu v Slavini.

 

Vabljeni v muzejsko trgovino Magazin v Parku vojaške zgodovine Pivka, kjer si lahko tako najmlajši kot mladi po srcu, najdejo nekaj zase ali svoje najbližje. Poleg spominkov  tako v Magazinu najdete pestro ponudbo knjig s področja vojaške zgodovine in domoznanstva, pozornost otrok pritegne bogat izbor igrač, za vse ostale pa je na razpolago oprema za pohodništvo, preživetje v naravi, oblačila in originalna vojaška oprema. Muzejska trgovina deluje po urniku Parka vojaške zgodovine.

Vabljeni!

*Slika je arhivska iz leta 2019. 

V Parku vojaške zgodovine je bilo februarja in prve dni marca ponovno čutiti živahen muzejski utrip, kakršnega so bili v muzeju vajeni pred epidemijo. Med muzejskimi zbirkami in razstavami je prvič letos glasneje završalo že na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, ko je Park zabeležil rekorden dnevni obisk. Poleg tega so številne, zlasti družine s šolarji, konec meseca k obisku pritegnile tudi zimske šolske počitnice v kombinaciji z delno odpravo dolgotrajnih protikoronskih ukrepov. Muzejsko dogajanje brezskrbnih počitniških dni so še dodatno popestrile raznovrstne otroške delavnice. V prvih, podmorničarsko naravnanih, so otroci pobliže spoznavali notranjost diverzantske podmornice ter naporne pogoje življenja in dela pod morsko gladino, za zaključek in spomin na prijetno preživet dan pa so si izdelali še lesen modelček vojaškega vozila. Drugi dve delavnici sta bili namenjeni nekoliko starejšim otrokom, saj so v spremstvu animatorjev muzejske zbirke in razstave raziskovali ob igranju interaktivne mobilne igre »Vitezov izziv«. Interaktivna delavnica je udeležencem na tak način približala oddaljena poglavja iz naše zgodovine in jih seznanila z bogato vojaškozgodovinsko dediščino tega območja. V okviru dodatnih vsebin je bilo na zadnji počitniški vikend organizirano tudi vodenje po garažah z ogledom vozil iz voznega dela zbirke, ki so sicer obiskovalcem na ogled le kot del predstavitvenih voženj ob večjih muzejskih dogodkih. Športniki in pohodniki po duši pa so se lahko poleg tega udeležili še pohoda na Primož, kjer so si v spremstvu vodnika ogledali notranjost podzemne utrdbe Alpskega zidu.

Pestro muzejsko dogajanje se je odrazilo tudi v mesečni statistiki obiska, saj si je februarja in v prvih dneh marca muzejske zbirke in razstave ogledalo blizu 4.500 obiskovalcev, kar je skoraj še enkrat toliko, kot je bilo običajno celo v obdobju pred epidemijo. Pri tem so pomemben delež obiska predstavljala tudi unovčenja turističnih bonov ’21.