Park vojaške zgodovine v okviru projekta »WALKofPEACE«, financiranega iz Programa sodelovanja Interreg V-A Italija-Slovenija 2014-2020, organizira čezmejno študijsko ekskurzijo v Slovenijo in Italijo na temo vojaškega turizma, namenjeno novinarjem, turističnim delavcem, muzejskim in lokalnim vodnikom in informatorjem. Podroben program ekskurzije si lahko ogledate v uradnem vabilu v priponki.

Udeležba na ekskurziji je brezplačna, obvezna pa je predhodna prijava na el. naslov [email protected] do 11.5.2022, saj je število udeležencev omejeno.

Program: Vabilo_čezmejna ekskurzija

Alfafest Brkini 2022 je letos ponovno gostova tudi v Parku vojaške zgodovine Pivka. Preko 100 jeklenih lepotcev in 150 udeležencev iz Slovenije, Hrvaške ter Italije je poskrbelo za prijetno vzdušje in pašo za oči za obiskovalce PVZ-ja. Hvala Bistriškim Alfistom za obisk! 

Po daljšem obdobju bo v soboto, 14. maja 2022, ponovno organiziran festival Svet v malem, tokrat že 14. po vrsti.

Festival bo potekal v Parku vojaške zgodovine v Pivki, v paviljonu A.

Sodelovanje na tekmovanju je mogoče ob plačilu kotizacije, s čimer tekmovalec potrdi strinjanje s pravili tekmovanja.

Ob ekmovanju se bodo izvajale delavnice (s predstavitvami prikaza staranja letala z olji, barvanja predela oči na figuri, izdelavo ceste iz stiropora do diorame in prikazom barvanja figure) ter prodaja maket, maketarskega orodja in priborov.

Pravila tekmovanja

Prijavnina znaša 8 EUR na kraju samem ali 4 EUR ob elektronski predprijavi na spletni strani organizatorja. Mlajši tekmovalci (juniorji oz. mladi do dopolnjene starosti 17 let in mlajši) so oproščeni kotizacije.

Vse obiskovalce razstave prosimo, da se ne dotikajo modelov na razstavnih mizah – tudi če gre za vaše modele – dokler tega ne odobrijo organizatorji.

Prosimo, da se v času tekmovanja izogibate političnim izjavam in neprimernim temam, ki lahko pokvarijo vzdušje na tekmovanju.

Modeli, za katere je mogoče dokazati, da so nezakonite kopije (npr. v kategoriji figure), med tekmovanjem ne bodo ocenjeni.

Organizatorji bodo iz razstave izločili/odstranili vsak model, za katerega bodo menili, da je neprimeren, brez možnosti pritožbe.    

Registracija se bo začela ob 9.00 in trajala do 11.00. Po tem času redna prijava ne bo mogoča.

Tekmovanje bo potekalo od 11.00 do 16.00.

Modeli se lahko oddajo le ob napovedanem času, modeli, ki bodo z razstave odpeljani prej, pa ne bodo upoštevani pri ocenjevanju.

Razstava kometnih modelov bo trajala do 15.30.

Rezultati bodo razglašeni ob 16.00.

V času prijave, tj. med 9.00 in 11.00, bo za tekmovalce, prodajalce in tehnično osebje veljal poseben prometni režim, ki ga bodo urejali prometni nadzorniki v spodnjem paviljonu.

Po 11.00 bo vstop mogoč skozi glavni vhod.

Vsi tekmovalci bodo imeli prost vstop z dovolilnico (juniorji dobijo dve dovolilnici, eno zase in eno za spremstvo).

Predprijave na tekmovanje so se pričele 15. aprila na spletni strani SVM.

Sponzorji:  

Park vojaške zgodovine, Miniatures, Back to basics, Delko, Revell, Triglav model, MRP, East Models, MiG, NEOPRINT, revija TIM, re-arts.si, Miniature, M.Maruško

 

Za vse informacije smo vam na voljo po e-pošti na druš[email protected] ali po telefonu na tel. št. 040 278 376 (Aleš).

 

 

Tekmovalne kategorije:

SENIORJI

L1 Model letala v merilu 1/32

L2 Propeler – model letala v merilu 1/48 – propeler

L2 Jet – model letala v merilu 1/48 – propeler

L3 Propeler – model letala v merilu 1/72 – propeler

L3 Jet – modeli letal v merilu 1/72 in 1/48 – jet

L4 Vinjete ter diorame letal in helikopterjev

L7 Modeli helikopterjev v vseh merilih

K1 Figure v vseh merilih

K1B Doprsne figure  

K4 Vojaška vozila v merilu 1/48 in večja

K8 Vojaška vozila v merilu 1/72 in manjša

K6 Vinjete in diorame v vseh merilih

P1 Modeli vodnih plovil v vseh merilih

A1/A2 Tovorna in civilna vozila v vseh merilih

X1 Filmi, vesolje in znanstvena fantastika v vseh merilih

JUNIORJI  

L1J – Modeli letal v vseh merilih – mlajši

P1J – Modeli vodnih plovil v vseh merilih – mlajši

K4J – Modeli vojaških vozil v vseh merilih – mlajši

K6J – Diorame v vseh merilih – mlajši

A2J – Modeli civilnih vozil v vseh merilih – mlajši

X1J – Filmi, vesolje in znanstvena fantastika v vseh merilih – mlajši

Posebne nagrade:

Posebna nagrada REVELL

Posebna nagrada TRIGLAV MODEL

V teh dneh mineva 77 let od strmoglavljenja britanskega lovskega letala Spitfire MH980 pri vasi Suhorje, na robu Brkinov, v katerem je tik pred koncem vojne tragično ugasnilo življenje mladega pilota, narednika britanskih kraljevih letalskih sil Edmunda Ramsbothama.

Komaj 21-letni pilot je bil pripadnik 249. eskadrilje, ene najslavnejših lovskih enot britanskih kraljevih letalskih sil. Enota je v tistih dneh pomagala jugoslovanskim partizanom v zaključnih bojih z zalezovanjem nemških transportov na cesti in železnici. Letalo narednika Ramsbothama je bilo najverjetneje zadeto med nizkim preletom ob eksploziji tovornjaka s strelivom in je neposredno zatem strmoglavilo v bližini Suhorja. Truplo mladega angleškega pilota so vaščani dostojno pokopali na vaško pokopališče. Kmalu po vojni so posmrtne ostanke britanske vojaške oblasti prekopale na vojaško pokopališče v Beogradu, kjer počiva še danes. Spomin na ta tragični dogodek na Suhorju kljub temu ni nikoli povsem zamrl.  

  

Park vojaške zgodovine je kot osrednji vojaški muzej v Republiki Sloveniji pomemben del svojih raziskovalnih naporov v zadnjih letih posvetil tudi proučevanju nesreč zavezniških letal na območju Slovenije in se zato z veseljem odzval pobudi vaške skupnosti iz Suhorja ter v letu 2021 na mestu strmoglavljenja letala postavil spomenik.   

Ob letošnji obletnici je Park vojaške zgodovine v sodelovanju z Veleposlaništvom Združenega kraljestva v Sloveniji včeraj, 5. maja, na mestu padca letala pri vasi Suhorje pripravil krajšo slovesnost. Po besedah direktorja Parka mag. Janka Boštjančiča je kraj nesrečne smrti pilota narednika Edmunda Ramsbothama postal pomemben simbolni kraj, kraj spomina na mnoge letalce zavezniških sil, ki so za svobodno Evropo dali največ – svoja mlada življenja. Ob tem je izpostavil, da je sporočilo, ki ga nosi spomenik, danes celo še bolj aktualno kot ob njegovi postavitvi, saj za svobodno Evropo ponovno umirajo tako mladi fantje kot tudi starejši, ženske in otroci. Tudi vojna v Ukrajini se nam zdi daleč ter pogosto slišimo in beremo komentarje, da se nas ne tiče. A tudi narednik Ramsbotham ni vedel za Suhorje in kje ležijo Brkini, pa je prav tu za svobodno Evropo daroval svoje življenje.

Jedro slovesnosti je predstavljalo polaganje vencev. V imenu Republike Slovenije je venec položil predsednik Državnega sveta g. Alojz Kovšca, v imenu Združenega kraljestva pa veleposlanica Združenega kraljestva v Sloveniji Nj. Eksc. Tiffany Sadler.  Veleposlanica je v kratkem nagovoru zbranim izrazila globoko hvaležnost Parku vojaške zgodovine za postavitev spomenika in poudarila, da je današnji dogodek hkrati tudi velik poklon slovensko-britanskemu zavezništvu, ki je danes, ravno tako kot pred 77 leti v boju proti okupatorju, trdno tudi v podpori svobodni in suvereni Ukrajini. 

Veliko priznanje Parku vojaške zgodovine v njegovem prizadevanju po spoštljivem ohranjanju spomina na bridke udarce druge svetovne vojne je izrazil tudi predsednik Državnega sveta Republike Slovenije g. Alojz Kovšca. Po njegovih besedah smo kot skupnost na podlagi skupne grožnje iz preteklosti zgradili močno solidarnost do narodov, ki se morajo za mir in svobodo boriti tudi danes. Svoj slavnostni nagovor je sklenil z mislijo: »Naj spomin na vse, ki so svojo življenjsko pot sklenili na slovenski zemlji v boju za svobodo, nikoli ne zamre.«

Slovesnosti je dodatno svečano noto pridodal dovršen skupen nastop trobilnega kvinteta britanskega vojaškega orkestra Colchester in trobilnega kvinteta Orkestra Slovenske vojske.  

Zamisel o proizvodnji lastnega orožja je v Socialistični republiki Sloveniji zaživela že takoj po drugi svetovni vojni, a je imelo v Jugoslaviji monopol na tem področju podjetje Crvena zastava iz Kragujevca. Ob podpori republiškega vodstva se je v osemdesetih letih zamisel kljub temu uresničila. Oktobra 1989 je slovensko podjetje Gorenje v Tacnu strokovni javnosti in domačim izvedencem predstavilo avtomatsko puško MGV-176. Brzostrelko je v osemdesetih letih sprva razvijalo podjetje Gorenje iz Velenja, pozneje pa je njeno proizvodnjo prevzelo podjetje Orbis. Pomen oznake MGV ni popolnoma jasen, lahko bi pomenila ʼMachine Gun Velenjeʼ ali ʼMaschinen Gewehr Velenjeʼ, vendar gre najverjetneje za kratico poimenovanja ʼModel Gorenje Velenjeʼ. Teritorialci in splošna javnost pa so oznaki MGV dali hudomušen pomen “mali gospodinjski vrtalnik”. 

Proizvajalec je navdih za izdelavo prve slovenske avtomatske puške dobil pri puški American-180, kar se kaže že v njuni vizualni podobnosti. Po drugi strani se orožji med sabo najbolj razlikujeta v osnovni opremi in materialu. Puška American-180 je bila zasnovana že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in prvotno izdelana iz lesa, plastike, železa ter aluminija. Model MGV pa je bil proizvajan iz sodobnejših materialov, povečini iz odporne plastike, zato je bil bistveno lažji. Eno od glavnih razlik med puškama je predstavljala tudi varovalka za izbiranje načina streljanja. Ameriški model je dobil varovalko šele pozno v svoji razvojni dobi, medtem ko je imela puška MGV že od začetka možnost za polavtomatsko in avtomatsko uporabo kot tudi varovalo.

Avtomatska puška MGV-176 naj bi bila izredno uporabna in učinkovita zaradi možnosti hitrega rafalnega streljanja. Plastični nabojnik na vrhu puške je vseboval 176 nabojev kalibra 5,6 mm, pri čemer je bilo v eni minuti teoretično mogoče izstreliti med 1200 in 1600 nabojev, torej 20 na sekundo. Začetna hitrost izstreljene krogle je bila 360 m/s. Tako kot nabojnik je bila tudi večina ostalih delov izdelana iz plastike, zaradi česar je bila puška izredno lahka. S praznim nabojnikom je tehtala 2,88 kg, s polnim pa 3,45 kg. Dolžina puške z zloženim kopitom je bila 48 cm, z odprtim pa 74,7 cm. Orožje je imelo tudi možnost uporabe dušilca, dokupiti pa je bilo mogoče celo lasersko merilno napravo. Puška je bila namenjena policijski in vojaški uporabi za boj na razdaljah do 150 metrov, tako na odprtem terenu kot v urbanih okoljih.      

Brzostrelka MGV-176 je bila sestavljena iz sedmih osnovnih sklopov: bobna, vzmetnega mehanizma, zaklepišča z oblogo cevi, cevi, zaklepa, povratno-udarne vzmeti z vodilom in ročaja s sprožilnim mehanizmom. Merek na sprednjem delu cevi je bil del obloge cevi, merek na zadnji strani puške pa se je namestil s pomočjo vzdolžnega vodila, pri čemer je bilo izdelanih več različic merkov. Puška je imela na levi strani ročno napenjanje, ki je bilo ob streljanju statično. Njen zaklep je imel v preseku obliko štirikotnika z vgrajeno iglo. Na vrhu cevi je bil prostor za namestitev nabojnika, v katerem so bili naboji razvrščeni v tri vrste. Prvotno je imel nabojnik kapaciteto za 176 nabojev, ob njegovi nadgradnji z utrditvijo notranje stene pa je sprejel le 161 nabojev.

Po predstavitvi brzostrelke leta 1989 jih je kot prva začela uporabljati posebna enota Milice, leta 1990 pa tudi Teritorialna obramba, sprva v  30. razvojni skupini (kasnejši MORiS). Večje količine tega orožja so v Teritorialni obrambi pridobili oktobra 1990. Na postroju 30. razvojne skupine v Kočevski Reki 17. decembra 1990, kjer so se prvič predstavile slovenske oborožene sile, je bila nova brzostrelka prisotna v prvih vrstah. Propagiranje prvega slovenskega orožja so dodatno spodbudile številne objave na naslovnicah revij in v časopisnih člankih. Na jugoslovanski strani je proizvodnja puške sprožila številne kritike in nezadovoljstvo, saj je pomenila morebiten razvoj industrije z orožjem v Socialistični republiki Sloveniji.

Brzostrelka je imela tudi več pomanjkljivosti. Največji problem v času jugoslovanskih vojn v devetdesetih letih je predstavljala predvsem dobava kakovostnega streliva, saj slednjega ni bilo v skladiščih JLA, strelivo lokalne proizvodnje je bilo bistveno slabše kakovosti, tuje pa težje dosegljivo. Slabša kakovost streliva je po navadi pomenila težave s cevjo, v kateri je prihajalo do zastojev. Zaradi kadence, velike hitrosti in visoke temperature se je v cevi nabiral svinec. Pri domačem strelivu je v cevi nevšečnosti povzročal tudi vosek, s katerim so bili premazani naboji domače izdelave. Težave niso bile povezane le z naboji, ampak tudi s celotnim sistemom vrtenja nabojnika in odpiranja zaklepa. Pogosto se je zgodilo, da naboj v zaklep sploh ni vstopil. Tudi samo polnjenje nabojnika ni bilo najlažje, saj se je na terenu v nabojniku lahko nabrala umazanija, ki je povečala možnost zastoja.  

V teoriji je bila brzostrelka veliko boljša od ostalega primerljivega orožja, narejena je bila namreč iz najmodernejših materialov tistega časa, imela visoko hitrost streljanja in uporabnikom omogočala visoko mobilnost. Teorija pa se ni odrazila v praksi, saj je bila njena dejanska uporabnost precej manjša od pričakovane.     

Puško so bolj izrazito uporabljali na Hrvaškem v času osamosvojitvene vojne, kjer so jih kljub pomanjkljivostim, ki so se pokazale v letu 1991, poskušali pridobiti čim več. Ob formaciji hrvaške kopenske vojske pa so puške MGV zamenjali z bolj uveljavljenimi in preizkušenimi brzostrelkami kalibra 9 mm. 

Brzostrelke MGV-176 v vojski danes ne uporabljajo več, zelo pa je zaželena med zbiralci orožja. V Parku vojaške zgodovine Pivka si jo je mogoče ogledati na stalni razstavi »Pot v samostojnost«.

Avtor: Peter Požar

 

Viri:  

– Ravbar, Matjaž: 30 let brzostrelke MGV: katalog razstave. Vojaški muzej Slovenske vojske, Center vojaških šol, 2020.

– Novi tednik NT&RC, 22. 2. 1990, št. 8.

– Novi tednik NT&RC, 18. 10. 1990, št. 42.

– Novi tednik NT&RC, 28. 12. 1989, št. 52.

– Nova doba, 26. 12. 1990, št. 7.   

Spletni viri:   

– Slika: Primerjava z American-180: https://pin.it/3LZSn4P, dostopno: 1. 4. 2022.

– The Rimfire Report: The MGV-176 22LR Submachine Gun: https://www.thefirearmblog.com/blog/2020/06/15/mgv-176-22lr-submachine-gun/, dostopno: 1. 4. 2022.