V Parku vojaške zgodovine smo v septembru dopolnili zbirko protitankovskih ovir. Že obstoječe ovire iz obdobja druge svetovne vojne in vojne za Slovenijo leta 1991 sta dopolnili dve armirano-betonski oviri iz t. i. Rupnikove linije.

Ljudsko poimenovanje Rupnikova linija ali Rupnikova črta predstavlja stalni, obrambni, utrjeni sistem utrjenih pasov in črt, znotraj pripravljenih obmejnih front v takratni Dravski banovini oz. današnji Sloveniji, v vojaških dokumentih poimenovani kot Zahodna in Severna fronta – slednji sta predstavljali le del frontnih območij v Kraljevini Jugoslaviji, kjer so se izvajale podobne priprave.

Pred drugo svetovno vojno, z viškom gradbenih naporov tik pred izbruhom vojne, je namreč Kraljevina Jugoslavija, za potrebe zoperstavljanja proti zunanjim vojaškim grožnjam, posegla po zavarovanju meja s stalnimi utrdbenimi objekti različnih tipov in velikosti ter različnimi ovirami. Tako je posegla po vpeljavi oblike sistema zavarovanja, ki je bil poznan tudi v marsikateri drugi državi na evropskem kontinentu. Od teh je najbližji in najbolj poznan sistem utrdb in ovir Kraljevine Italije, ki je v 30. letih prejšnjega stoletja pričela z gradnjo obsežnejšega in kompleksnejšega utrjenega sistema, imenovanega Alpski zid.

Armirano-betonske protitankovske ovire ali »ježi« so bili namenjeni oviranju nasprotnikovih sil, zlasti oklepno-motoriziranih enot. Bile so dodatno prepletene z bodečo žico, da so služile tudi kot protipehotne ovire, postavljene tudi po tri ovire v globino, ali v kakšni drugi kombinaciji z drugimi ovirami. Za pridobitev omenjenih ovir se iskreno zahvaljujemo gospodu Zvonetu Razingerju iz Radovljice in vpletenim v reševanje v okviru Zgodovinsko zbirateljskega društva Planika.

Na območju radovljiškega polja so bile, po pričevanjih, ovire postavljene v liniji pred utrdbenimi objekti na tem območju in za prvimi objekti najbližje točke zapiranja prodora nasprotnika iz smeri Jesenic pri Žirovnici, kasneje pa uničene zaradi pridobivanja železa s strani domačinov, ali kot ohranjeni primerki na tem območju, uporabljene za utrditev brežine potoka za prvotno linijo ovir na radovljiškem polju.

Park vojaške zgodovine Pivka se je že četrto leto zapored pridružil projektu Noč ima svojo moč – Evropska noč raziskovalcev, v sklopu katerega vzgojno-izobraževalne, raziskovalne in znanstvene ustanove širom Slovenije vsako leto pripravijo živahne raziskovalne dejavnosti. Ob letošnji noči raziskovalcev, ki je bila organizirana 30. septembra, smo v Parku vojaške zgodovine prvotno načrtovali izvedbo vodenega pohoda na Primož, kjer bi si udeleženci lahko ogledali notranjost podzemne utrdbe Alpskega zidu.  Zaradi slabe vremenske napovedi smo bili primorani dogodek v zadnjem trenutku prilagoditi, tako da so vedoželjni obiskovalci namesto tega v okviru dogodka spoznavali skrivnostni svet podmornice P-913 in podmorničarske tradicije na Jadranu. Vsekakor upamo, da nam bo vreme naslednje leto bolj naklonjeno, ter se zahvaljujemo organizatorjem dogodka in veselimo nadaljnjega sodelovanja. 

Park vojaške zgodovine Pivka so v nedeljo, 2. oktobra, obiskali člani Društva slovenskih miličnikov, ki so se na ogled pripeljali s šestimi starodobnimi vozili nekdanje Milice. Legendarni “fičo”, “marica” in ostali jekleni lepotci so bili paša za oči številnim obiskovalcem Parka ter vsaj za ta dan še obogatili aktualno zbirko policijskih predmetov v Parku. Društvu slovenskih miličnikov se ob tem iskreno zahvaljujemo za njihov doprinos pri ohranjanju zgodovinske in tehnične dediščine ter upamo na ponoven obisk.  

Park vojaške zgodovine je v petek, 23. septembra, obiskal kolektiv Mestnega muzeja Zagreb (Muzej grada Zagreba) na čelu z ravnateljico dr. Aleksandro Berberih Slana. Kolege iz hrvaške prestolnice je sprejel direktor Parka mag. Janko Boštjančič in jim v kratki predstavitvi najprej predstavil razvojno pot samega projekta v njegov današnji obseg, muzejsko ponudbo ter načrte in vizijo za nadaljni razvoj Parka. Muzealci so v pogovoru z vodstvom Parka izmenjali strokovne izkušnje na področju upravljanja muzejskih zbirk in promocije kulturnozgodovinske dediščine, beseda pa je tekla tudi o možnostih tesnejšega povezovanja, sodelovanja in skupnih čezmejnih muzejskih projektov.

Skupina se je po uvodnem sprejemu podala še na ogled muzejskih zbirk in razstav. Posebej so bili navdušeni nad podmornico P-913 Zeta, ki so si jo z zanimanjem ogledali tudi odznotraj, in simulatorjema letenja z letalom MiG-21 oz. Spitfire. Ogled so zaokrožili v depojskem kompleksu treh nacionalnih muzejev – Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Tehniškega muzeja Slovenije in Narodnega muzeja Slovenije, kjer so se seznanili tudi z delovanjem depojskega objekta. 

Ravnateljica Mestnega muzeja Zagreb dr. Aleksandra Berberih Slana, ki je pred tem dolga leta vodila  Muzej narodne osvoboditve Maribor in Skupnost muzejev Slovenije, se je ob obisku vodstvu Parka iskreno zahvalila za topel sprejem in konstruktivno izmenjavo izkušenj ter Parku vojaške zgodovine ob tem izrazila vse pohvale za uspešno delo na področju predstavljanja in promocije vojaškozgodovinske ter tehnične dediščine.   

V Parku vojaške zgodovine je serijo muzejskih gostovanj v začetku septembra dopolnila mobilna razstava Narodnega muzeja Slovenije Zgodbe iz davnine – potovanje v nekdanje pokrajine. Najnovejša gostujoča muzejska postavitev je nastala v sodelovanju s projektnimi partnerji iz devetih evropskih držav kot del evropskega projekta Arheološke e-Krajine Podonavja (Danube’s Archaeological eLandscapes). Glavni cilj projekta, pri katerem kot pridruženi partner sodeluje tudi Park vojaške zgodovine, je promocija bogate arheološke dediščine Podonavja s posebnim poudarkom na njenem vključevanju v trajnostni kulturni turizem ob uporabi najsodobnejših tehnologij.

Na sodobnih tehnologijah temelji tudi gostujoča razstava Zgodbe iz davnine, ki v svoji postavitvi poleg standardne predstavitve prinaša virtualen vpogled v najnovejše vizualizacije edinstvene arheološke krajine na območjih ob reki Donavi. Obiskovalci lahko na razstavi ob uporabi VR-očal opazujejo davno preteklost in s pomočjo virtualne resničnosti doživijo zgodovino podonavskega prostora. Kot del virtualnega doživetja lahko tako od blizu raziščejo paleolitske jame, si v železnodobnem gradišču Ulaka ogledajo kovačijo ter spoznajo kovaško orodje, ognjišče in talilnico; v višinski naselbini Grossklein (Avstrija) vstopijo v gomilo, proučijo ritualne predmete ter se udeležijo pogrebnega rituala, v rimskem mestu Flavia Solva (Avstrija) pa izkusijo vzdušje arene in rimske mestne tržnice.

Najnovejša gostujoča razstava v Parku vojaške zgodovine s svojim interaktivnim pristopom in sodobnimi tehnologijami posebej pritegne tudi mlajše generacije, ki tako na nazoren in zanimiv način spoznavajo kulturno raznoliko arheološko dediščino Podonavja.

22. septembra je bil v Krpanovem domu v Pivki predstavljen dokumentarni film “Ravne. Mali dvorec pomembnih ljudi”, ki so ga v produkcijski hiši Kolut pripravili v okviru čezmejnega strateškega projekta Interreg Italia-Slovenija “Merlin CV”. Dvorec Ravne, katerega začetki segajo v 14. stoletje, je z osrednjo stavbo, vrtom, kaščo, hlevom in krajinskim okvirom še vedno eden najbolj avtentičnih spomenikov novoveške plemiške kulture v tem delu Slovenije. Zgodba o dvorcu in posestvu Ravne je pripoved o treh pomembnih plemiških družinah na Kranjskem in treh stavbah, ki so nekoč obvladovale Pivško kotlino in širše; stavbe s svojo mogočnostjo, družine pa s svojim bogastvom, zvezami in političnim vplivom.

V dokumentarcu so predstavljene zgodovina dvorca od Ravenskih, Hohenwartov do Marenzijev, povojna usoda in zamisli občine za njegovo revitalizacijo.

Pod dokumentarec se podpisujeta priznana ustvarjalca scenarist Drago Mislej Mef in režiser Dušan Milavec, v ekipi so sodelovali še direktor fotografije Manuel Tomšič, snemalci Manuel Tomšič, Neja Kalan in Luka Vovk Vižintin, montažerka Tjaša Spetič, vodja produkcije Alenka Furlan Čadež ter izvršni producent Ernest Zakarija. Pri snemanju so sodelovali dr. Dragica Čeč, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, dr. Alenka Di Battista, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Nova Gorica, dr. Slavko Polak, Notranjski muzej Postojna, Janez Rus, Kobilarna Lipica, mag. Janko Boštjančič, direktor Parka vojaške zgodovine, Robert Smrdelj, župan Občine Pivka, Ana Čič, vodja projekta pri Občini Pivka, Stephanie Wiesbauer-Hohenwart, dedinja Hohenwartov, Igor Gardelin, strokovni sodelavec Občine Pivka, in Drago Kolenc, pisatelj.