Park vojaške zgodovine je v petek, 23. septembra, obiskal kolektiv Mestnega muzeja Zagreb (Muzej grada Zagreba) na čelu z ravnateljico dr. Aleksandro Berberih Slana. Kolege iz hrvaške prestolnice je sprejel direktor Parka mag. Janko Boštjančič in jim v kratki predstavitvi najprej predstavil razvojno pot samega projekta v njegov današnji obseg, muzejsko ponudbo ter načrte in vizijo za nadaljni razvoj Parka. Muzealci so v pogovoru z vodstvom Parka izmenjali strokovne izkušnje na področju upravljanja muzejskih zbirk in promocije kulturnozgodovinske dediščine, beseda pa je tekla tudi o možnostih tesnejšega povezovanja, sodelovanja in skupnih čezmejnih muzejskih projektov.

Skupina se je po uvodnem sprejemu podala še na ogled muzejskih zbirk in razstav. Posebej so bili navdušeni nad podmornico P-913 Zeta, ki so si jo z zanimanjem ogledali tudi odznotraj, in simulatorjema letenja z letalom MiG-21 oz. Spitfire. Ogled so zaokrožili v depojskem kompleksu treh nacionalnih muzejev – Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Tehniškega muzeja Slovenije in Narodnega muzeja Slovenije, kjer so se seznanili tudi z delovanjem depojskega objekta. 

Ravnateljica Mestnega muzeja Zagreb dr. Aleksandra Berberih Slana, ki je pred tem dolga leta vodila  Muzej narodne osvoboditve Maribor in Skupnost muzejev Slovenije, se je ob obisku vodstvu Parka iskreno zahvalila za topel sprejem in konstruktivno izmenjavo izkušenj ter Parku vojaške zgodovine ob tem izrazila vse pohvale za uspešno delo na področju predstavljanja in promocije vojaškozgodovinske ter tehnične dediščine.   

V Parku vojaške zgodovine je serijo muzejskih gostovanj v začetku septembra dopolnila mobilna razstava Narodnega muzeja Slovenije Zgodbe iz davnine – potovanje v nekdanje pokrajine. Najnovejša gostujoča muzejska postavitev je nastala v sodelovanju s projektnimi partnerji iz devetih evropskih držav kot del evropskega projekta Arheološke e-Krajine Podonavja (Danube’s Archaeological eLandscapes). Glavni cilj projekta, pri katerem kot pridruženi partner sodeluje tudi Park vojaške zgodovine, je promocija bogate arheološke dediščine Podonavja s posebnim poudarkom na njenem vključevanju v trajnostni kulturni turizem ob uporabi najsodobnejših tehnologij.

Na sodobnih tehnologijah temelji tudi gostujoča razstava Zgodbe iz davnine, ki v svoji postavitvi poleg standardne predstavitve prinaša virtualen vpogled v najnovejše vizualizacije edinstvene arheološke krajine na območjih ob reki Donavi. Obiskovalci lahko na razstavi ob uporabi VR-očal opazujejo davno preteklost in s pomočjo virtualne resničnosti doživijo zgodovino podonavskega prostora. Kot del virtualnega doživetja lahko tako od blizu raziščejo paleolitske jame, si v železnodobnem gradišču Ulaka ogledajo kovačijo ter spoznajo kovaško orodje, ognjišče in talilnico; v višinski naselbini Grossklein (Avstrija) vstopijo v gomilo, proučijo ritualne predmete ter se udeležijo pogrebnega rituala, v rimskem mestu Flavia Solva (Avstrija) pa izkusijo vzdušje arene in rimske mestne tržnice.

Najnovejša gostujoča razstava v Parku vojaške zgodovine s svojim interaktivnim pristopom in sodobnimi tehnologijami posebej pritegne tudi mlajše generacije, ki tako na nazoren in zanimiv način spoznavajo kulturno raznoliko arheološko dediščino Podonavja.

22. septembra je bil v Krpanovem domu v Pivki predstavljen dokumentarni film “Ravne. Mali dvorec pomembnih ljudi”, ki so ga v produkcijski hiši Kolut pripravili v okviru čezmejnega strateškega projekta Interreg Italia-Slovenija “Merlin CV”. Dvorec Ravne, katerega začetki segajo v 14. stoletje, je z osrednjo stavbo, vrtom, kaščo, hlevom in krajinskim okvirom še vedno eden najbolj avtentičnih spomenikov novoveške plemiške kulture v tem delu Slovenije. Zgodba o dvorcu in posestvu Ravne je pripoved o treh pomembnih plemiških družinah na Kranjskem in treh stavbah, ki so nekoč obvladovale Pivško kotlino in širše; stavbe s svojo mogočnostjo, družine pa s svojim bogastvom, zvezami in političnim vplivom.

V dokumentarcu so predstavljene zgodovina dvorca od Ravenskih, Hohenwartov do Marenzijev, povojna usoda in zamisli občine za njegovo revitalizacijo.

Pod dokumentarec se podpisujeta priznana ustvarjalca scenarist Drago Mislej Mef in režiser Dušan Milavec, v ekipi so sodelovali še direktor fotografije Manuel Tomšič, snemalci Manuel Tomšič, Neja Kalan in Luka Vovk Vižintin, montažerka Tjaša Spetič, vodja produkcije Alenka Furlan Čadež ter izvršni producent Ernest Zakarija. Pri snemanju so sodelovali dr. Dragica Čeč, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, dr. Alenka Di Battista, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Nova Gorica, dr. Slavko Polak, Notranjski muzej Postojna, Janez Rus, Kobilarna Lipica, mag. Janko Boštjančič, direktor Parka vojaške zgodovine, Robert Smrdelj, župan Občine Pivka, Ana Čič, vodja projekta pri Občini Pivka, Stephanie Wiesbauer-Hohenwart, dedinja Hohenwartov, Igor Gardelin, strokovni sodelavec Občine Pivka, in Drago Kolenc, pisatelj.

V Parku vojaške zgodovine je ta konec tedna kar brbotalo od pestrega muzejskega dogajanja. Ekipa Parka je v sodelovanju s partnerskimi muzeji – Vojaškim muzejem Slovenske vojske, Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Tehniškim muzejem Slovenije in Narodnim muzejem Slovenije – namreč pripravila ZgodoVikend, večdnevni muzejski dogodek, namenjen intenzivnemu spoznavanju ter doživljanju zgodovine.  

Kot uvod v ZgodoVikend je bila že v četrtek v Kinu Pivka organizirana projekcija igrano-dokumentarnega filma Pot domov, v katerem je predstavljen portret izjemnega slovenskega košarkarja Jureta Zdovca, ki se je sredi evropskega prvenstva v Rimu leta 1991 ob izbruhu slovenske osamosvojitvene vojne znašel pred življenjsko odločitvijo – ostati del jugoslovanske reprezentance v boju za zlato medaljo ali oditi v boj za domovino. Nekaj kadrov filma, pod katerega se je kot scenarist in režiser podpisal Aleš Žemlja, je bilo posnetih tudi v Parku vojaške zgodovine, v filmu pa nastopa tudi nekaj vozil iz voznega dela zbirke Parka ter tudi nekaj statistov. V petek pa je v muzejskem kompleksu prvič po letu 2019 potekala tradicionalna Vestirnga 2022, v sklopu katere je Uprava za obrambo izvedla seznanitev vojaških obveznikov generacije 2004, ki so se ob tej priložnosti – tako kot generacije nekoč – pripeljali na bogato okrašenih nabornih vozovih.

Kljub dežju in neugodni vremenski napovedi je živahen dopoldanski vrvež že v soboto nakazal na veliko zanimanje za dogajanje v sklopu ZgodoVikenda. Obiskovalci so se lahko tega dne kot del obogatenega programa udeležili različnih vodenih ogledov po zbirkah in razstavah, najmlajšim pa so obisk popestrile raznovrstne otroške delavnice. V okviru spremljevalnega programa je v Vojašnici Stanislava Požarja potekal tudi dan odprtih vrat, kjer so obiskovalci izkusili, kakšna je vožnja s tankom in sploh kakšno je življenje v vojaški suknji.  

Nedeljsko dogajanje je odprl Jesenski pohod po Krožni poti vojaške zgodovine, ki je za razliko od prejšnjega dneva pohodnike od blizu in daleč razvajal z obiljem sončnih žarkov. Posebnost letošnjega pohoda je bilo tematsko predavanje v italijanski podzemni utrdbi na Primožu, štiriurni pohod pa je udeležencem dodatno popestrila animacija ob postankih s pokušnjo domačih dobrot.   

Muzejski utrip so tudi v nedeljo obogatila številna strokovna vodenja po različnih stalnih in občasnih muzejskih razstavah, ki so udeležencem omogočila globlji vpogled v vsebine Parka ter partnerskih muzejev v Depojih državnih muzejev. V sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije in Tehniškim muzejem Slovenije je bil oba dneva organiziran tudi raznolik nabor otroških delavnic ter animacij, ob katerih so najmlajši na poučen in zabaven način spoznavali zgodovino. Dogajanje so popestrile projekcije filmov, mini sejem vojaškozgodovinske literature, predstavitev starodobnih vozil Kluba Balilla iz Divače in predstavitev Slovenske vojske.

Razgibano dogajanje ZgodoVikenda so v nedeljo popoldne sklenile predstavitvene vožnje vozil iz voznega dela zbirke Vojaškega muzeja Slovenske vojske in Parka vojaške zgodovine. Osrednjo točko je predstavljal dinamični prikaz novih pridobitev, ki so v zadnjih letih pomembno obogatile nacionalno vojaškozgodovinsko zakladnico, a zaradi epidemije še niso bile predstavljene širši javnosti. Gre za dva vojaška artilerijska traktorja/vlačilca, in sicer sovjetski ATS-59G ter jugoslovanski GJ-800. Obiskovalcem so bili v okviru ZgodoVikenda tudi prvič predstavljeni trije »novi« topovi iz druge svetovne vojne: nemška štiricevni protiletalski top Flakvierling 38 ter protioklepni top Pak 40 75 mm in pa sovjetska havbica M1938 (M-30) 122 mm.

Organizatorji ZgodoVikenda so bili nad obiskom in sploh odmevnostjo dogodka zelo zadovoljni, zadovoljstvo ter pohvale pa so izrazili tudi obrazi obiskovalcev, še zlasti številnih otrok.