V Parku vojaške zgodovine v Pivki je bila v sredo, 19. marca 2025, odprta nova razstava Življenja rešujemo skupaj, fotografska razstava o Civilni zaščiti Republike Slovenije.

Slovenijo je v zadnjih letih prizadelo več hudih katastrof – žled leta 2014, epidemije koronavirusa v letih 2020 in 2021, obsežen požar na Krasu leta 2022 ali pa največje poplave v naši zgodovini leta 2023. Katastrofe so se tako ali drugače dotaknile vsakega od nas in nas kot državo, kot narod trajno zaznamovale. A prav tako so nas v tistih težkih trenutkih zaznamovali občutki ponosa in trdnega zaupanja v sistem Civilne zaščite, v srčnost in strokovnost vseh, ki so se borili za rešitev življenj in premoženja svojih sodržavljanov. Pa ne gre le za katastrofe – najrazličnejše nesreče se dogajajo vsak dan, v vsakdanjem življenju, na delovnih mestih, na cestah, v gorah, v jamah …

Fotografska razstava Življenja rešujemo skupaj ne ponuja celovitega pregleda nad sistemom Civilne zaščite, ampak skuša obiskovalca preko fotografskega objektiva opozoriti na njegovo vlogo in pomen. Dodatno težo posnetkom dajejo tudi uvodnik in podnapisi fotografij, ki jih je prispeval poveljnik Civilne zaščite, g. Srečko Šestan, človek, ki ga javnost pozna kot tistega, ki stopi v ospredje, ko je najtežje. Kot dolgoletni vodja Civilne zaščite Republike Slovenije je koordiniral številna reševanja in bdel nad njihovimi izidi, nato pa v medijskih nastopih umirjeno pojasnil stanje, včasih svaril, predvsem pa hrabril in tolažil. Poleg svojega prispevka k razstavi je v nagovoru ob njenem odprtju poudaril, kako težko je bilo zožiti izbor fotografij, ki najbolje prikazujejo usposobljenost in požrtvovalnost ekip, ki skupaj tvorijo močno mrežo pomoči.

Minister za obrambo mag. Sajovic je v svojem nagovoru z zanosom dejal, da steber sistema za zaščito in reševanje predstavljajo izjemni posamezniki, ki s skupnimi močmi varujejo ljudi in premoženje, zaradi česar je njihovo delo cenjeno, čeprav so včasih spregledane vse ure, ki jih vlagajo v izobraževanje in vaje, pokažejo pa se prav v trenutkih, ko jih najbolj potrebujemo. Namen nove fotografske razstave je s pomočjo moči fotografij ohraniti hipne trenutke, ki bi sicer utonili v pozabo.

Petra Bezjak Cirman, direktorica Urada vlade za komuniciranje, je poudarila, da razstava ni zgolj zbirka fotografij Civilne zaščite, temveč zgodba o ljudeh, ki so se, ko je bilo najtežje, odločili pomagati – ne le sebi in svojim, ampak predvsem drugim. Je zgodba o srčnosti, strokovnosti in sodelovanju.

Park vojaške zgodovine je fotografsko razstavo pripravil v sodelovanju z Uradom Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, ki je Park prepoznal kot kredibilnega partnerja in zanimivo lokacijo za predstavitev nacionalno pomembnih tem. Razstavo je podprlo tudi Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije. Posnetki izbranih slovenskih fotografov, ki so, ne vedno brez nevarnosti, z objektivi svojih fotoaparatov zabeležili dogajanje ob naravnih in drugih nesrečah, zdaj pa njihove vizualne podobe, razstavljene na zunanjih kubusih predstavljajo zahvalo vsem, ki so vpeti v sistem Civilne zaščite, za njihov trud za našo varnost in lepši vsakdan.

V ponedeljek, 17. marca, je bila v Vojašnici barona Andreja Čehovina v Postojni postavljena gostujoča razstava Parka vojaške zgodovine »Horatio Nelson (1758–1805)«.

Razstava o slavnem admiralu je bila odprta septembra lani v Hotelu Slon v Ljubljani v okviru slovesnosti ob odkritju spominske plošče, s katero so organizatorji dogodka – Veleposlaništvo Združenega kraljestva v Ljubljani, društvo The Nelson Society iz Velike Britanije in Hotel Slon – obeležili obisk slavnega admirala Nelsona v Ljubljani avgusta 1800.

 

Priložnostna razstava, pod katero sta se kot avtorja podpisala direktor Parka mag. Janko Boštjančič in Rok Pirjevec, predstavlja izjemne mornariške dosežke legendarnega admirala ter razkriva manj poznane podrobnosti enega Nelsonovih redkih potovanj po kopnem s poudarkom na njegovem prečkanju slovenskih dežel in postanku v Ljubljani. Razstava vključuje tudi več originalnih grafik iz 19. in začetka 20. stoletja, ki jih je Parku vojaške zgodovine podarilo društvo The Nelson Society. Postavitev razstave je podprlo podjetje Guardiaris d.o.o.    

Po zaključenem gostovanju v Hotelu Slon je bila razstava postavljena v Parku vojaške zgodovine, nato na sedežu Veleposlaništva Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske v Ljubljani ter na sedežu Vojaškega muzeja Slovenske vojske v Kadetnici Maribor. 

Park vojaške zgodovine Pivka so obiskali kandidati Slovenske vojske na temeljnem vojaško-strokovnem usposabljanju (TVSU) iz Centra za usposabljanje Slovenske vojske.

Center za usposabljanje zagotavlja temeljno vojaško-strokovno usposabljanje (TVSU) kandidatov za zaposlitev (vojaki, častniki, nižji in višji vojaški uslužbenci), vojakov na prostovoljnem služenju vojaškega roka in pogodbenih rezervistov. Obenem zagotavlja in izvaja temeljne zmogljivosti za izvajanje vojaškega usposabljanja kot vojaško promocijsko dejavnost. Usposabljanje se izvaja v štirih vojašnicah Slovenske vojske, v Vipavi, na Bohinjski Beli, v Novem mestu in Murski Soboti.

V petek, 7. marca 2025, je direktor Parka vojaške zgodovine, mag. Janko Boštjančič, uradno predal nabor antisemitske literature iz obdobja pred in med drugo svetovno vojno direktorju Sinagoge Maribor, Borisu Hajdinjaku. Podarjeno knjižno gradivo, ki ga je Park vojaške zgodovine hranil v duplikatu, bo sodelavcem Sinagoge Maribor pomagalo pri nadaljnjih raziskavah o življenju in usodi Judov v času pred in med drugo svetovno vojno.

Ogledi policijskega čolna P-111 so vodeni in zaradi posebnih varnostnih ukrepov potekajo po natančnem sistemu. Ogled v spremstvu vodnika je možen za zaključene skupine. Ogled notranjosti policijskega čolna brez ogleda muzeja ni možen. Kombinirane vstopnice obiskovalci lahko kupijo po veljavnem ceniku. Za ogled notranjosti policijskega čolna P-111 je OBVEZNA predhodna najava na 031 775 002 ali na [email protected].

Policijski čoln P-111 je nekdanje največje patruljno-reševalno plovilo slovenske Pomorske policije. Ta ga je uporabljala za opravljanje svojih nalog, ki obsegajo varovanje državne meje in nadzor njenega prehajanja na pomorskih mejnih prehodih, kontrola spoštovanja ribiške zakonodaje, reševanje ljudi in premoženja na morju ter naloge s področja ekologije. P-111 pa je še posebej na začetku pogosto služila kot protokolarno vozilo.

Plovilo je proizvedlo podjetje Avionautica iz italijanskega mesta Viareggio. Zaradi finančnih težav je bila dobava plovila odložena do pomladi 1995. Policijski čoln je imel sprva vgrajena motorja MTU 8V 396 TB 93, ki pa nista bila namenjena kratkotrajnim plovbam, zaradi česar so se pojavljale številne težave pri delovanju plovila. Od leta 2004, ko sta bila v P-111 vgrajena motorja Caterpillar C32 (vsak 1.652 KM), je P-111 delovala brezhibno. Na krovu je bil tudi pomožni gumijasti čoln P-45 na JET pogon, ki so ga uporabljali, ko P-111 zaradi svoje velikosti in konstrukcije ni mogla pluti na majhnih globinah.

Za izplutje P-111 so na krovu morali biti štirje člani, prostora pa je bilo še za devet oseb. Plovilo je bilo narejeno tako, da je lahko posadka na njem, če je bilo to potrebno, bivala dlje časa.

Policijski čoln P-111 je z Obale v Park vojaške zgodovine prispel leta 2021 v okviru izjemno zahtevnega logističnega prevoza, imenovanega operacije »Argo II.« Plovilo, ki je sicer v lasti Muzeja slovenske policije, je svoje mesto dobilo na platoju Parka vojaške zgodovine, kjer je razstavljen v družbi ostalih »XXL« eksponatov.

 

Tehnični podatki:

Dolžina: 19,86 m

Širina: 5,0 m

Globina ugreza: 1,8 m

Masa: 44 t

Največja hitrost: 37 vozlov (68,5 km/h)

Posadka: 4 člani

Slovenski mediji so pred meseci obširno poročali o dražbi predmetov, ki jih je dal v prodajo poslanec Državnega zbora Republike Slovenije in predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša. Med predmeti, ki so se prodali na dražbi, je bila tudi uniforma Teritorialne obrambe Republike Slovenije iz leta 1991, ki jo je imel Janez Janša kot takratni obrambni minister.

Po dolgi in rahlo ovinkasti poti je dragocena uniforma končno našla svoje mesto v muzeju. Direktor in lastnik podjetja Škerjanc d. o. o. iz Povžan pri Materiji, g. Mitja Škerjanc, ki je uniformo kupil na dražbi, jo je v ponedeljek, 3. marca 2025, namreč podaril Parku vojaške zgodovine. Predaje uniforme sta se udeležila tudi njen prvotni lastnik Janez Janša in pa župan Občine Pivka Robert Smrdelj.

Direktor Parka vojaške zgodovine se je donatorju zahvalil za dragoceno darilo in izrazil veselje, da je uniforma enega najpomembnejših akterjev osamosvojitvenega dogajanja in vojne leta 1991 postala del zbirke Parka vojaške zgodovine, ter obljubil, da bo ob predvideni prenovi razstave »Pot v samostojnost« naslednje leto, ko bomo praznovali 35 let samostojnosti Republike Slovenije, uniforma vključena v stalno postavitev.