Iskrene čestitke ob vpisu reje lipicancev na UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Čestitke vsem sodelujočim in uspešno delo še naprej. Kobilarana Lipica, Park Škocjanske jame in Park vojaške zgodovine že vrsto let sodelujejo tudi v sklopu znamke Trio kraških znamenitosti. Kobilarna Lipica ima del svoje črede tudi v Občini Pivka v bližini dvorca Ravne.

Park vojaške zgodovine bo v decembru odprt od ponedeljka do petka med 11. in 14. uro, v soboto in nedeljo pa med 10. in 16. uro.

Na Ta veseli dan kulture, v soboto, 3. decembra 2022, nudimo vsem obiskovalcem 50 % popusta pri nakupu vstopnic za osnovni muzejski ogled. Park vojaške zgodovine bo na ta dan odprt med 10. in 16. uro.

Za ogled notranjosti podmornice in preizkus na simulatorju letenja z letaloma MiG-21 ali Spitfire kot dodatno muzejsko ponudbo je obvezna predhodna rezervacija termina na tel. št. +386 (0)31 775 002 ali po e-pošti [email protected].

V teh dneh je bil v Slovenijo prepeljan še en dragocen eksponat vojaškozgodovinske in tehnične dediščine, ki bo pomembno dopolnjeval obstoječo razstavo v Parku vojaške zgodovine. Gre za podvodno diverzantsko plovilo »ronilica« R-2, ki je bilo razvito konec 60. let prejšnjega stoletja na podlagi francoskega plovila PR-77. Osnovni namen plovila je bil prevoz diverzantov in opreme, protidiverzantska delovanja, reševalne aktivnosti ter pregledovanje morskega dna. Plovilo ima dva člana posadke, dolgo je slabih 5 m in tehta 1400 kg. Poganja ga 3,5-kW elektromotor, njegova največja hitrost je 4,5 vozla (8,1 km/h), največji doseg pa znaša 23 navtičnih milj (42,5 km). Plovilo je imelo delovno globino delovanja od 15 do 60 m, čeprav naj bi največja globina potopa dosegala do 100 m. Poleg uporabe v Jugoslovanski vojni mornarici je bilo nekaj plovil prodanih Švedski, po vsej verjetnosti pa tudi Siriji.

 

V Parku vojaške zgodovine, kjer je že od leta 2011 poleg podmornice P-913 Zeta razstavljeno tudi podvodno diverzantsko plovilo R-1, smo si že leta prizadevali, da bi našli in pridobili še plovilo R-2. Čeprav je veljalo, da so poleg nekaj primerkov v muzejski lasti vsa uničena, smo po naključju lansko jesen uspeli odkriti še enega. V septembru 2021 je Prostovoljno gasilsko društvo Košana Prostovoljnemu gasilskemu društvu Boka  iz Tivta v Črni gori podarilo gasilsko vozilo TAM 125 T10. Z ozirom na to, da je podmornica Zeta prišla v Pivko iz Tivta, je bila primopredaja vozila opravljena v Parku. V delegacijo Občine Pivka, ki je za tem obiskala Tivat, sta bila povabljena tudi direktor Parka mag. Janko Boštjančič in strokovna sodelavka Ana Čič.   

Delegacija je v Tivtu obiskala tudi Muzej pomorske dediščine in se tam srečala z nekdanjimi podmorničarji, ki so že večkrat obiskali pivški Park. In prav ti so opozorili, da je na zunanjem skladišču za muzejem še eno plovilo R-2. Glede na to, da se je pivški delegaciji na obisku muzeja pridružil tudi slovenski obrambni ataše v Republiki Črni gori kapitan bojne ladje Boris Geršak, je akcija nemudoma stekla. Slovenija je uradno zaprosila za donacijo eksponata in črnogorsko ministrstvo za obrambo je prošnji hitro ugodilo. Dne 20. septembra 2022 je bil ob uradnem obisku ministra za obrambo Marjana Šarca v Črni gori podpisan dogovor o donaciji muzejskega eksponata.  

V Parku vojaške zgodovine se ob tem zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli k tej obogatitvi nacionalne vojaškozgodovinske dediščine. Zahvala gre pristojnim v Črni gori, Vojaškemu muzeju Slovenske vojske, Upravi za vojaško dediščino Republike Slovenije, Direktoratu za logistiko in vodstvu ministrstva za obrambo, posebej pa še obrambnemu atašeju v Republiki Črni gori kapitanu Borisu Geršaku.

Podvodno diverzantsko plovilo R-2 bo v naslednjih mesecih obnovljeno, zatem pa predstavljeno javnosti ob sami podmornici P-913 Zeta v Parku vojaške zgodovine.    

V ponedeljek, 28. novembra, je Park vojaške zgodovine obiskal veleposlanik Češke republike Nj. Eksc. Juraj Chmiel s sodelavcem veleposlaništva. Visoka gosta sta si z velikim zanimanjem ogledala razstave in zbirke Parka, v pogovoru z direktorjem Parka, mag. Jankom Boštjančičem, pa so bile izpostavljene predvsem možnosti povezovanja z muzeji in drugimi vojaškozgodovinskimi institucijami na Češkem. Obiskovalci iz Češke so v letu 2022 predstavljali 8-odstotkov vseh tujih obiskovalcev, v prihodnjih letih pa se odpirajo možnosti poglobljenega sodelovanja tako na področju razstav kot ostalih vidikov povezovanja sorodnih muzejev. 

Na Ta veseli dan kulture, v soboto, 3. decembra 2022, nudimo vsem obiskovalcem 50 % popusta pri nakupu vstopnic za osnovni muzejski ogled. Park vojaške zgodovine bo na ta dan odprt med 10. in 16. uro.

Popusti se med seboj ne seštevajo. Za ogled notranjosti podmornice in preizkus na enem izmed dveh simulatorjev letenja, MiG-21 ali Spitfire, je OBVEZNA PREDHODNA REZERVACIJA TERMINA na tel. št. 031 775 002 ali po e-pošti [email protected].

DEPOJI DRŽAVNIH MUZEJEV V PIVKI / Pivka 

10:00-16:00 samostojni ogledi

11:00 in 14:00 vodena ogleda po muzejskih zbirkah s kustosi

Stotnik Andrej Čehovin je naredil izjemno vojaško kariero, saj se je od navadnega vojaka povzpel do čina stotnika. Znan je bil kot eden najpogumnejših in najznamenitejših vojakov svoje dobe. Bil je edini častnik v vsej zgodovini avstrijske armade, ki je dobil vsa tri najvišja odlikovanja za pogum; poleg vojaškega reda Marije Terezije je bil namreč odlikovan tudi z dvema medaljama za hrabrost, in sicer z zlato in srebrno medaljo 1. stopnje.

Potret stotnika Andreja Čehovina

Potret stotnika Andreja Čehovina

Nagrobni spomenik barona Andreja Čehovina na pokopališču v Badnu pri Dunaju je bil zapuščen in zanemarjen, zato se je na pobudo Ivana Martelanca, svetovalca SAZU za raziskave kulturnega delovanja Slovencev po svetu, Park vojaške zgodovine odločil spomenik obnoviti. Pomoč pri tem je ponudilo slovensko podjetje Guardaris in v oktobru ter novembru 2022 je bil tako v sodelovanju s pristojno pokopališko službo spomenik obnovljen. Obnova spomenika bo simbolično obeležena v petek, 2. decembra 2022, ko bo v okviru obiska v Republiki Avstriji venec k spomeniku položil minister za obrambo Marjan Šarec.

Poročnik Čehovin in njegova baterija v bitki pri Novari marca 1849

Poročnik Čehovin in njegova baterija v bitki pri Novari marca 1849

Andrej Čehovin se je rodil 26. avgusta 1810 pri Rokčevih v Dolancih ob robu Vipavske doline. Ljudsko šolo je obiskoval v Postojni, gimnazijo je začel v Gorici in končal v Novem mestu. Pri  21 letih, ko je postal polnoleten, je stopil v vojsko in postal topničar 4. topniškega regimenta. Glede na sposobnost in prizadevnost so ga nadrejeni poslali v podčastniško šolo. Po šestih letih je napredoval v ognjičarja (topničarskega narednika), leta 1847 pa so ga povišali v nadognjičarja (topničarskega štabnega narednika).

Nagrobni spomenik pred obnovo

Nagrobni spomenik pred obnovo

Nagrobni spomenik po obnovi

Nagrobni spomenik po obnovi

Njegova bleščeča kariera se je začela v vojni z Italijo leta 1848. Čehovin se je zelo izkazal v bitki pri Montanari maja 1848, kjer je kljub ranjenosti s svojima dvema havbicama natančno in neutrudno obstreljeval močnejšega nasprotnika ter Italijane zmedel do te mere, da so v paniki zbežali. Čehovin je zaplenil njihove topove, vozove, konje in strelivo ter za svoje zasluge prejel srebrno medaljo za hrabrost 1. stopnje. Z neustrašnim pogumom se je ponovno izkazal že čez dva meseca v bitki pri Sommacampagni. V hudem boju je zadal Italijanom resne izgube in, ko je padel pomočnik poveljnika baterije, sam prevzel poveljevanje bateriji ter zaradi številnih izgub tudi sam energično pomagal pri polnjenju topov. Po koncu bitke mu je feldmaršal Radetzky osebno pripel zlato medaljo za hrabrost. Že naslednje jutro se je brigada, v kateri je služboval Čehovin, spet zapletla v boje z Italijani in nadognjičar Andrej Čehovin se je zopet izkazal s svojo veliko sposobnostjo ter izjemnim pogumom. Že takoj naslednji dan je bil povišan v poročnika in postavljen za poveljnika baterije. Veliko znanje, sposobnost in pogum je pokazal tudi v naslednjem letu, ko se je izjemno izkazal v bitkah pri Mortari 21. marca ter pri Novari 23. marca 1849 in si prislužil vojaški red Marije Terezije. S tem je bil tudi poplemeniten, postal je vitez, že 20. junija 1850 pa je bil povišan v barona. Decembra 1852 je bil povišan še v stotnika drugega razreda in prestavljen h konjenici, ki je veljala za prestižni rod vojske. A si je očitno želel nazaj k topništvu, saj se je že čez dve leti vrnil nazaj k 2. artilerijskemu polku. Isto leto je tudi napredoval v čin stotnika 1. razreda.

Poleti 1855 je na službovanju v Mantovi baron Čehovin močno zbolel. Zdravit se je šel v znamenito zdravilišče Baden pri Dunaju, kjer je 10. septembra 1855 umrl star komaj 45 let. Z vsemi vojaškimi častmi je bil tam tudi pokopan in vojno ministrstvo mu je postavilo nagrobni spomenik.

Andrej Čehovin kljub bliskoviti vojaški karieri in dejstvu, da je postal baron, ni pozabil svoje domovine. Redno je pisal staršem, rad se je vračal domov in se družil s prijatelji iz otroštva. V domačem kraju so mu leta 1898 postavili celopostavni spomenik, za katerega je načrt izdelal Maks Fabiani. Po prvi svetovni vojni je obstajala resna nevarnost, da fašisti spomenik uničijo, zato so ga domačini razstavili in zakopali. Odkopan in ponovno postavljen je bil šele leta 1987. Leta 2006 je bila po baronu Čehovinu poimenovana vojašnica Slovenske vojske v Postojni.

V Parku vojaške zgodovine, ki je na nacionalnem nivoju pooblaščen za ohranjanje vojaške premične in nesnovne dediščine, se trudimo za ohranjanje slovenske vojaške tradicije ter z njo povezanega zgodovinskega spomina. Zato smo zelo veseli, da smo uspeli obnoviti nagrobnik tako pomembnega rojaka  in se zahvaljujemo vsem, ki so pri tem pomagali: podjetju Guardaris, ki je prevzelo večji del stroškov, g. Ivanu Martelancu, svetovalcu SAZU, ki je dal pobudo ter poskrbel za koordinacijo, in slovenskemu obrambnemu atašeju polkovniku Milanu Kranjcu.

Pred obnovljenim nagrobnim spomenikom je v petek, 2. decembra, minister za obrambo RS g. Marjan Šarec tudi položil venec in se poklonil baronu Andreju Čehovinu. Dogodka sta se udeležila tudi direktor Parka mag. Janko Boštjančič in direktor podjetja Guardaris g. Primož Peterca.