Skavti Skavtskega stega Postojna so v Park vojaške zgodovine tudi letos prinesli Luč miru iz Betlehema.

Letošnje geslo in poslanica se glasi:

Vstani in sveti!

Kaj ti je, da spiš? Vojna, stiske, bolezni, nesreče, osamljenost… Kaj pa ti? Se bojiš? Živiš, kakor da se nič ni zgodilo? Seveda, težko nam je, ko vidimo, kaj vse se dogaja in se nam zdi, da ne moremo nič. Pa vendar je že iskra dovolj, da vname ogenj, in kaplja dovolj, da ga pogasi. Zbudi se! Božič je. Naj ti ne bo vseeno za temo v svetu. Ni ti treba spremeniti vsega, naredi eno dobro delo, pospravi sobo, skuhaj komu kavo, spusti avto predse. Ko boš premaknil sebe, boš obrnil svet. Zaneti iskro, naj v tebi zasije Luč. Vstani in sveti.

Spričo vsega hudega na svetu človeka postane strah. Ta je posledica naše velike negotovosti in nemoči, ki jo ob tem čutimo. Pred vsem hudim se zdijo naša majhna dejanja dobrote kot boj proti velikanom. Prav zato sta naša pogosta odziva na vse slabo in težko v naši okolici beg in spanje. Nekako se zamotimo, da bi pozabili na vsa težka bremena, v virtualnem svetu in raznih adventnih omamah hitro najdemo zavetje pred slabim. Vendar zato ni nič manj slabega, kvečjemu se slabo, ko ga ignoriramo, samo še hitreje razrašča. Ne da bi vedeli, mu sčasoma začnemo pritrjevati tudi sami, ker je tudi to lažje kot dopuščati, da te vznemirja in tako sili k uporu in aktivnosti.

Letošnja poslanica zato želi prebuditi vsakega od nas, da bi se najprej zla in težkega v svetu začel zavedati in da bi nato razumel, da je prav to poziv, naj vsak od nas ob tem nekaj naredi. Ne smemo misliti, da nekaj pomenijo samo velika in pomembna, glasna dejanja politikov in diplomatov, socialnih služb in drugih dobrodelnih institucij, ne, prav vsako, še tako majhno dejanje v svet teme prinaša luč.

»Nekateri verjamejo, da samo velika moč lahko zadrži zlo. Toda sam sem odkril nekaj drugega. Ugotovil sem, da so to majhne stvari. Vsakdanja dejanja navadnih ljudi, to zadržuje temo proč. Preprosta dejanja dobrote in ljubezni.« (J.R.R. Tolkien, Hobit) 

Naše prižiganje Luči miru iz Betlehema naj bo tako letos predvsem v majhnih, vsakdanjih in mimobežnih dejanjih dobrote, ki jih lahko prezremo, če se ne zavedamo njihovega velikega pomena. Ne sme nam biti vseeno za to, kar se dogaja, dopustiti moramo to lahno ščemenje v prsih, ki nas žene k aktivnemu odzivu. Tako se bo začela med nami zgodba miru, spoštovanja in ljubezni, ki jo vsako leto napišeta božič in njegova glasnica, Luč miru iz Betlehema. 

Park vojaške zgodovine je v preteklem tednu gostil kar dva pomembna obiska iz Črne gore. V ponedeljek, 12. decembra, je Park obiskal generalni direktor Direktorata za obrambno politiko Ministrstva za obrambo Črne gore generalmajor Rajko Pešić. Temu je v sredo, 14. decembra, sledil obisk državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo Črne gore dr. Krsta Perovića, ki si je Park ogledal v sklopu delovnega obiska v Sloveniji skupaj z državnim sekretarjem na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije Rudijem Medvedom in v. d. direktorja Uprave za vojaško dediščino Boštjanom Poklukarjem. Visoke goste je v Parku vojaške zgodovine sprejel direktor Parka mag. Janko Boštjančič in jim med uvodnim srečanjem ter ob ogledu muzejskih zbirk in razstav predstavil razvojno pot muzeja v današnji obseg. Delegacijo na čelu z državnim sekretarjem dr. Perovićem je pri tem poleg muzejskih vsebin in ponudbe še zlasti zanimal tudi pravno-formalni vidik ustanavljanja vojaškega muzeja, saj tudi v Črni gori pripravljajo vzpostavitev državnega vojaškega muzeja in je bila seznanitev z delovanjem vojaških muzejev v Sloveniji tudi eden od osrednjih namenov delovnega srečanja. Park vojaške zgodovine je pri tem črnogorski delegaciji ponudil vso podporo in strokovno pomoč, obe strani pa sta se zavezali k nadaljnjemu muzejskemu sodelovanju.

Park vojaške zgodovine je v okviru uspešnega sodelovanja z Republiko Črno goro že leta 2011 pridobil jugoslovansko diverzantsko podmornico P-913 Zeta, ki še danes predstavlja enega najbolj atraktivnih muzejskih eksponatov. Pred kratkim pa je bilo iz Črne gore v Slovenijo prepeljano tudi podvodno diverzantsko plovilo »ronilica« R-2, ki bo kot nov dragocen eksponat vojaškozgodovinske in tehnične dediščine pomembno dopolnjevalo obstoječo razstavo v Parku vojaške zgodovine.  

Visoki gostje obeh delegacij so svoj obisk zaključili z iskrenimi čestitkami Parku vojaške zgodovine za korekten prikaz vojaškozgodovinskih vsebin in uspešno pretvorbo vojaške dediščine v turistični potencial.

V Parku vojaške zgodovine so se v soboto, 17. decembra,  srečali nekdanji podmorničarji in pridruženi člani Društva za ohranjanje podmorniške tradicije Podmorničar, ki deluje v okviru Zveze slovenskih častnikov. Člani društva skušajo s svojim delovanjem ohranjati zavest o dolgi in bogati zgodovini podmorništva ob vzhodni jadranski obali, v kateri so nemajhno vlogo igrali tudi slovenski podmorničarji.

Letos je v Slovenijo prišel še en dragocen eksponat vojaškozgodovinske in tehnične dediščine, ki bo pomembno dopolnjeval obstoječo podmorničarsko razstavo v Parku vojaške zgodovine. Prav pri pridobivanju podmornice P-913 so nenadomestljivo vlogo imeli člani Društva Podmorničar, med njim tudi pred kratkim preminuli kapitan fregate Tomaž Bertoncelj.

Vsekakor upamo, da se  v naslednjem letu srečamo na tradicionalnem Podmorničarskem vikendu v Parku vojaške zgodovine. Na potop! 

V produkciji Društva Kolut iz Postojne je danes izšel dokumentarni film »Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice«, ki pripoveduje zgodbo o legendarnem reševanju lipicancev med drugo svetovno vojno. Predpremiere v Parku vojaške zgodovine v Pivki so se udeležili tudi češki veleposlanik Njegova  Ekscelenca Júraj Chmiel, odpravnica poslov na Veleposlaništvu ZDA v Sloveniji Njena Ekscelenca Melania Arreaga, župan Občine Pivka Robert Smrdelj in direktorica Kobilarne Lipica Tatjana Vošinek Pucer. Premiera dokumentarca bo v petek, 16. decembra, ob 19. uri v Kulturnem domu Postojna.

Slovenski lipicanci v Lipici predstavljajo enega najpomembnejših državnih in nacionalnih kulturnih zakladov. Njihova usoda je bila med 2. svetovno vojno izjemno negotova, saj so jih po kapitulaciji Italije nacisti odpeljali v češko mesto Hostouň, kjer so ustanovili vzrejni center konjev iz najboljših kobilarn tedanje Evrope. Konji so se ob koncu vojne znašli v veliki nevarnosti, saj je območje pripadlo Rdeči armadi. Ameriška vojska pod vodstvom generala Pattona se je odločila za drzno vojaško reševalno akcijo in z »Operacijo Kavboj« konje rešila na Zahod. »Dejansko gre za splet izjemnih okoliščin, čudež, če hočete, to, da so bili takrat lipicanci rešeni. Res so se znašli pravi ljudje na pravem mestu, ljudje, ki so imeli izjemno radi konje, tvegali dejansko tudi svoje življenje za to, da bi jih rešili,« o akciji v filmu spregovori mag. Janko Boštjančič, direktor Parka vojaške zgodovine Pivka. »Lipica ni samo kobilarna in ni samo turistična destinacija, ampak predvsem izjemno pomemben kulturni spomenik. Ne samo zaradi svoje starosti, ampak tudi zaradi vsebin stavbne dediščine, izjemne kulturne krajine kobilarne in pa seveda črede lipicancev, ki vsemu temu daje ta edinstven karakter ter vse skupaj združuje in povezuje. Vse, kar v Lipici imamo, je namreč nastalo zaradi lipicanca in za lipicanca,« podčrta v filmu mag. Janez Rus, vodja konjereje ter konjeništva v Kobilarni Lipica.

Češki veleposlanik Júraj Chmiel je ob predstavitvi izpostavil izjemen uspeh Slovenije in ostalih sedmih držav z vpisom tradicije reje lipicancev na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Odpravnica poslov na Veleposlaništvu Združenih držav Amerike v Sloveniji Melania Arreaga pa je k temu dodala še dobro sodelovanje ne samo s Parkom vojaške zgodovine v Pivki, temveč tudi s Kulturnim društvom Kolut, saj so že drugič podprli filmsko produkcijo tega postojnskega društva.

Projekcijo filma je pospremilo odprtje manjše priložnostne razstave »Lipicanci – žive legende«, ki so jo pripravili v Parku vojaške zgodovine Pivka. Zgodbo lipicancev iz leta 1945 so z razstavo umestili v širši kontekst. Lipicanci namreč niso bili iz Lipice preseljeni samo med drugo svetovno vojno; že pod Avstrijo so bili kar štirikrat zaradi vojn umaknjeni iz Lipice – med prvo svetovno vojno in kar trikrat med napoleonskimi vojnami. Avstrijski dvor kot lastnik lipiške črede je ob teh zahtevnih logističnih podvigih, kakršna je bila selitev več kot tristoglave črede, skupaj z brejimi kobilami in mladimi žrebeti, več sto kilometrov daleč, utemeljeno razmišljal, da bi lipiško čredo trajno namestil nekje v notranjosti monarhije, na bolj varni lokaciji. »A lipicanci so se vedno vrnili v Lipico. Ker so tu doma in ker v celem obsežnem habsburškem cesarstvu, to je v celi srednji Evropi, ni boljšega kraja za njihovo vzrejo, kot je tu na našem Krasu,« je v nagovoru poudaril direktor Parka vojaške zgodovine Pivka Janko Boštjančič.

Filmsko zgodbo o legendarnem reševanju lipicancev je Društvo Kolut prelilo na filmski trak ob podpori Veleposlaništva ZDA v Sloveniji, Občine Postojna, Parka vojaške zgodovine Pivka, Kobilarne Lipica in Zavarovalnice Triglav. Scenarij za film je napisal Drago Mislej – Mef, režiral ga je Dušan Milavec.

Slovenski lipicanci v Lipici predstavljajo enega najpomembnejših državnih kulturnih in nacionalnih zakladov. Njihova usoda je bila med 2. svetovno vojno izjemno negotova, saj so jih po kapitulaciji Italije nacisti odpeljali v češko mesto Hostouň, kjer so ustanovili vzrejni center konjev iz najboljših kobilarn tedanje Evrope. Konji so se ob koncu vojne znašli v veliki nevarnosti, saj je območje pripadlo Rdeči armadi. Ameriška vojska pod vodstvom generala Pattona se je odločila za drzno vojaško reševalno akcijo in z »Operacijo Kavboj« konje rešila na Zahod.

Filmsko zgodbo o legendarnem reševanju lipicancev je Društvo Kolut prelilo na filmski trak ob podpori Veleposlaništva ZDA v Sloveniji, Občine Postojna, Parka vojaške zgodovine Pivka, Kobilarne Lipica in Zavarovalnice Triglav. Scenarij za film je napisal Drago Mislej – Mef, režiral ga je Dušan Milavec.

Vljudno vas vabimo na premiero novega filma »Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice«, ki bo 16. decembra 2022 ob 19. uri v Kulturnem domu Postojna. Projekcijo filma bo dopolnila priložnostna razstava »Lipicanci – žive legende«, ki so jo pripravili v Parku vojaške zgodovine Pivka. 

Danes se začenja decembrska spletna promocijska akcija #naprejvpreteklost, ki jo Služba za premično dediščino in muzeje pri Narodnem muzeju Slovenije organizira v sodelovanju s Skupnostjo muzejev Slovenije.

V tednu od 5. do 11. decembra bodo slovenski muzeji in galerije na svojih spletnih straneh in družabnih omrežjih objavljali zgodbe, fotografije, kratke videe in zanimive poglede v muzejske zbirke.

Na družbenih omrežjih in spletni strani Parka vojaške zgodovine bomo tako tekom tedna objavili povezave do kratkih kratke filmov, fotografije, predstavitve muzeja, predmetov ali  dogodke iz ozadja. 

Za začetek pa vse obiskovalce vabimo k ogledu spletne razstave “Dvorec Ravne” – https://www.parkvojaskezgodovine.si/razstave/spletne-razstave/dvorec-ravne/

Razstava je še vedno v teku tudi v fizični obliki v Parku vojaške zgodovine. V decembru je Park odprt od ponedeljka do petka med 11. in 14. uro, v soboto in nedeljo pa med 10. in 16. uro.