V četrtek, 12. januarja, je v Krpanovem domu v Pivki potekla projekcija novega filma Društva Kolut »Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice«. Odlično obiskano projekcijo filma je dopolnila priložnostna razstava »Lipicanci – žive legende«, ki so jo pripravili v Parku vojaške zgodovine Pivka ter ob koncu še zanimiv pogovor z gospo Marijo Štefan iz lipiške družine Stopar ter mag. Jankom Boštjančičem, soavtorjem razstave.  Gospa Štefan je hčerka enega izmed konjarjev, ki so lipiško čredo spremljali med izgnanstvom na tedanjem Češkoslovaškem, saj so jih po kapitulaciji Italije nacisti odpeljali v češko mesto Hostouň, kjer so ustanovili vzrejni center konjev iz najboljših kobilarn tedanje Evrope. Direktor Parka mag. Janko Boštjančič pa je prikazal selitve lipiške črede zaradi vojn skozi celoto zgodovino. 

Filmsko zgodbo o legendarnem reševanju lipicancev je Društvo Kolut prelilo na filmski trak ob podpori Veleposlaništva ZDA v Sloveniji, Občine Postojna, Parka vojaške zgodovine Pivka, Kobilarne Lipica in Zavarovalnice Triglav. Scenarij za film je napisal Drago Mislej – Mef, režiral ga je Dušan Milavec.

Naslednja priložnost za ogled filma  bo 8.2. ob 13. uri v Kobilarni Lipica. 

Park vojaške zgodovine se je zahvaljujoč edinstveni muzejski kulisi pred dnevi ponovno prelevil v terenski studio priljubljenih Atmosfercev. Pod vse bolj uveljavljenim imenom ustvarjajo Ciril Komotar, Jure Gregorčič in Saša Kapetanovič, slovenskim avtomobilističnim entuziastom dobro poznana trojica avtomobilskih novinarjev, ki široko bazo sledilcev na svojem spletnem portalu redno razveseljujejo s privlačnimi video prispevki iz sveta avtomobilizma. V zadnjem času so svoje spletne vsebine dopolnili s serijo odmevnih podcastov, kjer v pogovoru z zanimivimi gosti obravnavajo najrazličnejše vsebine.

Po podcastu z direktorjem Parka mag. Jankom Boštjančičem, posnetim nedolgo nazaj na mostu policijskega čolna P-111, so Atmosferci v Parku vojaške zgodovine tokrat posneli pogovor z nekdanjim vojaškim pilotom Vojkom Gantarjem. Danes upokojeni 75-letnik je pod muzejskim primerkom legendarnega nadzvočnega sovjetskega lovca MiG-21 sledilcem v pogovoru predstavil svojo zgodbo, ki sta jo zaznamovali dobri dve desetletji službovanja kot pilot jugoslovanskega vojnega letalstva. Prekaljeni pilot, rojen v Idriji, katerega profesionalna pot se je začela na letalski akademiji v Mostarju in zaključila na dan napada Jugoslavije na Slovenijo, je pustil svoj pečat tudi kot dolgoletni vojaški inštruktor za bodoče pilote, kot svetovalec na področju letalstva pa ostaja aktiven tudi po svoji upokojitvi.

Najnovejši prispevek Atmosfercev si je v enem dnevu ogledalo več kot 14.000 gledalcev, s čimer se je zavihtel med najbolj gledane epizode podcasta.

V Parku vojaške zgodovine se s ponosom ozirajo na preteklo leto, v katerem so dosegli odlične rezultate tako pri številu obiskovalcev kot z vidika muzejskih dopolnitev in novih vsebin.

Muzej si je namreč po ponovnem odprtju in postopni sprostitvi protikoronskih ukrepov v preteklem letu ogledalo skoraj 56.000 obiskovalcev, s čimer se je število obiskovalcev močno približalo rekordni obiskanosti iz predkoronskega leta 2019, ko so zabeležili 58.000 obiskovalcev.

Poleg ugodnega trenda obiska tako domačih kot tujih obiskovalcev so v Parku posebej veseli tudi povratka organiziranih skupin, zlasti šolarjev, ki v spomladanskem in jesenskem času predstavljajo skoraj polovičen delež muzejskega obiska.

K visoki obiskanosti kljub zaostrenim zdravstvenim in gospodarskim razmeram so pomembno prispevale nove pridobitve, med katerimi sta bila najbolj odmevna prihod pred kratkim upokojenega policijskega helikopterja AB-212 ter nemškega štiricevnega protiletalskega topa Flakvierling 38 iz druge svetovne vojne. Pomembno dopolnitev muzejskih vsebin je pomenilo tudi odprtje nove stalne razstave »Boj v zaledju strelskih jarkov: vojaški transport na soški fronti«, ponudbo pa je obogatilo tudi več gostujočih razstav. Po drugi strani pa je koronsko obdobje močno zamajalo organizacijo tradicionalnih muzejskih dogodkov, ki lani niso bili izvedeni; so pa v Parku v tem sklopu pripravili nov muzejski dogodek ZgodoVikend, namenjen intenzivnemu spoznavanju vojaške zgodovine.

Obiskovalce še vedno navdušujejo tudi eksponati, ki muzejsko izkušnjo dopolnjujejo z doživetjem. Podmornico si je lani, tudi po dobrem desetletju od njenega prihoda, v notranjosti ogledalo kar 7.000 obiskovalcev, veliko povpraševanje pa so zabeležili tudi za izkušnjo na simulatorjih letenja z letaloma MiG-21/Spitfire, kjer je svoje pilotske veščine preizkusilo 3.500 obiskovalcev.

Na vračanje turistov in ponoven zagon turističnih tokov kažejo tudi podatki o nočitvah na postajališču za avtodome, kjer se je število v primerjavi z letom poprej skoraj podvojilo, pri čemer so kar polovico nočitev opravili gostje iz Nemčije.

Ena od stvari, ki je močno zaznamovala leto 2022 v Sloveniji, je bil brez dvoma požar na Krasu, ki je izbruhnil 15. julija in je v 17 dneh zajel kar 3.705 ha površin. Z največjim požarom v zgodovini Slovenije sta se poleg skoraj 15.000 gasilcev spopadali tudi Slovenska vojska in Policija, z različnimi aktivnostmi pa so se v gašenje požara ter reševanje življenj in premoženja vključile tudi razne druge službe – Civilna zaščita, Zavod za gozdove Slovenije, zdravstvena služba …

Navdihujoča je bila velika množica prostovoljcev, ki so bodisi skrbeli za hrano in pijačo, zbirali prispevke za gasilce ali pomagali pri izsekovanju protipožarnih presek. Slovenija se je zopet izkazala – vsa država je kot ena velika družina celo drugo polovico julija 2022 trepetala za Kras in vsak je bil pripravljen narediti vse, kar je bilo v njegovih močeh, da bi bil požar čim prej pogašen.

Glede na to, da je bilo zaradi izjemne suše in velike vročine požar zelo težko obvladovati, so na pomoč Republiki Sloveniji priskočile tudi sosednje ter prijateljske države: Hrvaška, Italija, Avstrija, Madžarska, Srbija, Slovaška in Romunija.

V Parku vojaške zgodovine smo ob koncu leta 2022 v sodelovanju z Uradom Vlade RS za komuniciranje pripravili fotografsko razstavo izbranih slovenskih novinarjev in fotografov, ki so v svoje objektive zajeli apokaliptično dogajanje tistih dni, pa tudi napore vseh, ki so se borili z ognjeno stihijo. Čeprav je bil požar nekaj, kar bi si morda želeli čim prej pozabiti, pa ne gre pozabiti tistih, ki so z velikimi napori in tudi odlično organizacijo uspeli požar ukrotiti ter ga tudi pogasiti. Kot izjemen uspeh velja namreč izpostaviti dejstvo, da kljub tako obsežni katastrofi ni bilo človeških žrtev niti resnejših poškodb, prav tako ni pogorel noben stanovanjski objekt.  

Nova razstava, postavljena na zunanjih kubusih pred vhodom v Park vojaške zgodovine, bo tako vse do septembra obiskovalcem pričevala v spomin in opomin, pa tudi v zahvalo vsem sodelujočim pri gašenju požara, ki je zaznamoval leto 2022.

 

 

Vabimo vas na projekcijo filma »Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice«,ki bo 12. januarja 2023 ob 18. uri v Kinu Pivka.

Projekcijo filma bo pospremila priložnostna razstava »Lipicanci – žive legende«, ki so jo pripravili v Parku vojaške zgodovine Pivka. V pogovoru z gospo Marijo Stopar Štefan, hčerko lipiškega konjarja Andreja Stoparja, bo osvetljena pomembna vloga lipiških konjarjev, ki so skrbeli za konje tudi v najtežjih trenutkih izgnanstva. Direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjančič pa bo prikazal selitve lipiške črede zaradi vojn skozi zgodovino.  

Usoda lipicancev je bila med 2. svetovno vojno izjemno negotova, saj so jih po kapitulaciji Italije nacisti odpeljali v češko mesto Hostouň, kjer so ustanovili vzrejni center konjev iz najboljših kobilarn tedanje Evrope. Konji so se ob koncu vojne znašli v veliki nevarnosti, saj je območje pripadlo Rdeči armadi. Ameriška vojska pod vodstvom generala Pattona se je odločila za drzno vojaško reševalno akcijo in z »Operacijo Kavboj« konje rešila na Zahod.

Filmsko zgodbo o legendarnem reševanju lipicancev je Društvo Kolut prelilo na filmski trak ob podpori Veleposlaništva ZDA v Sloveniji, Občine Postojna, Parka vojaške zgodovine Pivka, Kobilarne Lipica in Zavarovalnice Triglav. Scenarij za film je napisal Drago Mislej – Mef, režiral ga je Dušan Milavec.