V Parku vojaške zgodovine je v sredo, 19. aprila, potekal muzejski večer s predstavitvijo knjige Ko so ječali tečaji Evrope: o pesniku Dragu Bajcu in tigrovcih iz goriškega poduredništva časopisa Edinost, ki ga je organizirala postojnsko-pivška območna enota Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske. Knjiga, izšla leta 2022 pri Društvu TIGR Primorske, prinaša celovit vpogled v življenje in delo vipavskega pesnika ter tigrovca Draga Bajca s posebnim poudarkom na njegovem delovanju v goriškem poduredništvu časopisa Edinost. V tem kontekstu je v obravnavi posebej izpostavljen tudi krog Bajčevih sodelavcev pri časopisu: Alberta Rejca iz Tolmina, Zorka Jelinčiča iz Loga pod Mangartom, Srečka Logarja in Zmaga Krašne iz Idrije ter Rada Humarja iz Bilj. Poglavja o viziji in prizadevanjih izbranih primorskih tigrovcev so v zbornik prispevali uveljavljeni strokovnjaki na zgodovinskem, literarnem ter umetnostnozgodovinskem področju.   

Na knjižnem večeru je vsebino novoizšle knjige predstavil njen urednik, predsednik Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske Gorazd Humar. Pri tem je poleg orisa še neobjavljenih zapisov o delovanju in političnem aktivizmu Bajca ter njegovih sodelavcev opozoril tudi na dragocen umetniški vidik knjige, saj sta v njej predstavljena in kritično ovrednotena tudi Bajčeva pesniški ter prozni opus. Prijeten muzejski večer je zaokrožil dovršen kulturni program v izvedbi Irene Rep, Rafaela Zorka in recitatorja Igorja Rojca. 

 

Predsednik Društva TIGR Primorske Gorazd Humar je ob tej priložnosti Parku vojaške zgodovine podaril tudi dragocen predmet iz njegove osebne zbirke – kartografsko napravo italijanske proizvodnje iz obdobja pred II. svetovno vojno. V Parku vojaške zgodovine se g. Humarju ob tem iskreno zahvaljujemo za dragoceno muzejsko donacijo.

Park vojaške zgodovine bo med prvomajskimi prazniki (26. april – 2. maj) odprt med 10. in 18. uro.

Za ogled notranjosti podmornice in preizkus na simulatorju letenja z letaloma MiG-21 ali Spitfire kot dodatno muzejsko ponudbo je obvezna predhodna rezervacija termina na tel. št. +386 (0)31 775 002 ali po e-pošti [email protected].

V Parku vojaške zgodovine sta sobota in nedelja minili v znamenju Podmorničarskega vikenda, s katerim je bila tik pred pričetkom glavne turistične sezone obeležena 12. obletnica prihoda podmornice P-913 Zeta iz Črne gore. Tradicionalni tematski dogodek je, vse dokler ni vanj zarezala epidemija novega koronavirusa, obiskovalcem vsako leto ob pričetku turistične sezone postregel s pestrim in raznolikim programom. Dogodek poteka v tesnem sodelovanju s številnimi nekdanjimi slovenskimi podmorničarji iz Društva za ohranjanje podmorniške tradicije Podmorničar, ki si prizadevajo s svojim delovanjem ohranjati zavest o dolgi in bogati zgodovini podmorničarstva ob vzhodni jadranski obali ter pomembni vlogi slovenskih podmorničarjev.

V okviru Podmorničarskega vikenda so po treh letih premora obiskovalce tudi tokrat pri podmornici in na razstavi o podmorničarstvu Jugoslavije sprejeli nekdanji podmorničarji iz društva ter jih spremljali v notranjost podmornice, s čimer so imeli edinstveno priložnost iz prve roke zvedeti vse podrobnosti o skrivnostih podmorničarskega poklica ter življenju in delu pod morsko gladino. V sklopu Podmorničarskega vikenda je bilo ekskluzivno na ogled tudi podvodno diverzantsko plovilo R-2 v lasti Vojaškega muzeja Slovenske vojske, ki je v dneh dogodka dragoceno dopolnilo zbirko podmorničarske vojaškozgodovinske in tehnične dediščine. Muzejski prikaz podmorničarske tradicije je ob tej priložnosti obogatila še občasna razstava diverzantske opreme, ki jo je Parku vojaške zgodovine velikodušno podaril nekdanji vojaški potapljač Stane Mesec iz Škofje Loke. Dogodek so popestrila raznolika muzejska vodenja, tematske otroške delavnice in filmske projekcije, predstavili pa so se tudi pripadniki 430. diviziona SV, Notranjski muzej Postojna, Pomorski muzej Sergeja Mašere Piran in Odelek za pridobivanje kadrov Postojna.

Podmornica P-913 Zeta je po več kot desetletju v Parku vojaške zgodovine še vedno eden najbolj atraktivnih muzejskih eksponatov, ki med obiskovalci zbuja izjemno zanimanje, zaradi česar je bil tudi tokratni, že 5. Podmorničarski vikend kljub nekajletnemu premoru izjemno dobro obiskan. 

V Parku vojaške zgodovine so danes s krajšo slovesnostjo odprli novo muzejsko razstavo Enigma – skrivnostno zakulisje vojne. Gre za enega največjih razstavnih projektov v zgodovini Parka, ki je obenem tudi prva obširna muzejska obdelava te pomembne zgodovinske teme v našem prostoru.

Verjetno nobena naprava, povezana z drugo svetovno vojno, skoraj 80 let po njenem koncu, ne vzbuja tolikšnega zanimanja in ne razburja domišljije v tolikšni meri kot nemški šifrirni stroj Enigma. O njej so napisane brezštevilne knjige, strokovni in poljudni članki, posnetih je kopica dokumentarnih ter igranih filmov. Nemška vojska je Enigmo čuvala v veliki tajnosti, saj je predstavljala pomembno orodje za izvajanje strategije bliskovite vojne. Nemški kriptologi so bili tako prepričani v Enigmo, da so verjeli, da ne obstaja niti teoretična možnost, da se razbije njena šifra in ogrozi tajnost nemških komunikacij.

Z druge strani pa je bila ena od največjih skrivnosti na zavezniški strani dejstvo, da so razbili šifro Enigme in tako dekodirali večino nemških sporočil. Šlo je za enega največjih dosežkov v drugi svetovni vojni. A šlo je za tiho zmago, zavito v strogo tajnost, ki je bila šele v zadnjem času predstavljena širši javnosti. Kljub temu, da je v veliki meri vplivala na potek vojne in na nek način tudi botrovala njenemu izidu, imena zaslužnih niso bila na spisku odlikovanih ter njihove fotografije kljub zaslugam ni bilo mogoče najti v posebnih izdajah vojnih časopisov. Njihovo delo je bilo tako enigmatično, kot je ime naprave, katere moč so zlomili.  

Čeprav ob omembi Enigme najprej pomislimo na bitko za Atlantik ali pa na bitko za Britanijo, kjer sta vloga tega nemškega šifrirnega stroja in razkritje njegove šifre najbolj raziskana in najbolj publicirana, se je le-ta v drugi svetovni vojni pojavljala vsepovsod, kamor so dospele nemške vojaške enote, ladje ali podmornice. Ker so nemški vojaki v skladu z ukazi storili vse, da Enigma ne bi prišla v sovražnikove roke, je ohranjenih Enigem relativno malo, izredno redke pa so tiste modela M4, ki ga je uporabljala Nemška vojna mornarica Kriegsmarine. A po spletu srečnih naključij se je leta 2021 ena znašla v zbirki Parka vojaške zgodovine.

Gre za Enigmo z nemškega minolovca R 15, ki je bil v noči s 16. na 17. april 1945 potopljen ob istrski obali. Kot lahek minolovec razreda R 1 nemške Kriegsmarine je bil splovljen leta 1934 v Travemündu ob Severnem morju. Leta 1942, v polnem razmahu vojne vihre, je bil v sestavi 6. flotilje po celinskih vodnih poteh in kopnem s Severnega morja premeščen v Sredozemlje, kjer je najprej deloval ob afriški obali. V januarju 1944 je bil prek kopnega in po reki Pad iz Genove prestavljen v Jadran, kjer je aktivno deloval do usodne noči, ko ga je potopil torpedo britanskega torpednega čolna.

S potopitvijo minolovca R 15 je za štiri desetletja ostala v morskih globinah skrita tudi njegova šifrirna naprava, vse dokler je ni v 80. letih skupaj z nekaj drugimi predmeti na površje potegnil izkušeni potapljač Zvone Kralj. Leta 2020 jo je predal mlajšemu potapljaškemu kolegu Danijelu Germeku, ki jo je izročil Parku vojaške zgodovine.

Park vojaške zgodovine je v podvodni najdbi prepoznal izjemen zgodovinski pomen, saj se je izkazalo, da gre za enega redkih ohranjenih primerkov kompleksnejše mornariške verzije Enigme M4. Sočasno z zahtevnim konservatorskim postopkom, ki ga je izvedel konservator Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije Aleš Jelinčič ob pomoči strokovnjakov iz Mednarodnega centra za podvodno arheologijo v Zadru in Narodnega muzeja Slovenije, so tako stekle tudi priprave na njeno muzejsko obdelavo.   

Razstava Enigma – skrivnostno zakulisje vojne, ki sta jo pripravila mag. Janko Boštjančič in dr. Andrej Gaspari, ob razstavljeni Enigmi M4 z minolovca R 15 razkriva zapletene mehanizme delovanja Enigminega šifrirnega kolesja ter znotraj širšega zgodovinskega konteksta osvetljuje vlogo Enigme in vpliv razkritja njene šifre na potek druge svetovne  vojne. Muzejsko prezentacijo Enigme dopolnjuje niz najdb z razbitine R 15 in več drugih dragocenih predmetov. Pomemben prispevek k razstavi je z orisom poteka druge svetovne vojne na Jadranu doprinesel tudi znan hrvaški raziskovalec vojnega dogajanja na Jadranu Danijel Frka.

Muzejsko postavitev sta z velikim občutkom za dovršeno in tematsko zaokroženo vizualno podobo zasnovala ter oblikovala Barbara Sirk in Žiga Okorn iz podjetja Uvid.si.

Razstavo je za javnost odprl načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Robert Glavaš. V kratkem nagovoru je avtorjema izrazil vse pohvale za uspešno muzejsko interpretacijo tako pomembnega vojaškozgodovinskega eksponata. Krstno vodenje po razstavi sta za častne goste izpeljala njena avtorja mag. Janko Boštjančič in dr. Andrej Gaspari, pri čemer sta posebej izpostavila ključne vsebinske poudarke ter potek njene priprave.

Piko na i prijetni slovesnosti je pridodal dovršen nastop kvarteta saksofonov Orkestra Slovenske vojske.  

Projekt je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije v okviru sofinanciranja programa Parka vojaške zgodovine. Hvala tudi sponzorjem – podjetjema EM.TRONIC, COMARK, NEK, VALHALLA TURRETS ter še posebej generalnemu sponzorju projekta in sploh pomembnemu partnerju našega muzeja – podjetju GUARDIARIS.  

V soboto in nedeljo, 15. in 16. aprila 2023, Park vojaške zgodovine v sodelovanju z nekdanjimi podmorničarji iz Društva Podmorničar pripravlja Podmorničarski vikend, s katerim bo obeležena 12. obletnica prihoda podmornice P-913 Zeta. Izkoristite edinstveno priložnost in v pogovoru z nekdanjimi podmorničarji iz prve roke spoznajte skrivnostni svet življenja ter dela pod morsko gladino! 

*Za ogled notranjosti podmornice so obvezne rezervacije na 031 775 002 ali na [email protected].
Vstopnina se obračuna po veljavnem ceniku.

sobota, 15. 4. 2023

10.00–16.00* vodeni ogledi  notranjosti podmornice P-913 Zeta

10.00–16.00 druženje s podmorničarji ob stalni razstavi Podmorničarstvo na  vzhodni jadranski obali, ki jo je pripravil Pomorski muzej Sergej Mašera iz Pirana

10.00 – 16.00 samostojni ogled podvodnega diverzantskega plovila R-2 (last Vojaškega muzeja Slovenske vojske) in začasne razstave diverzantske opreme Parka vojaške zgodovine Pivka

10.00–16.00 Projekcija dokumentarno-igranega filma Podmorničarji (Zastava film)

10.00 – 16.00 Predstavitev 430. mornariškega diviziona Slovenske vojske 

11.00–14.00 otroške delavnice Parka vojaške zgodovine – Izdelaj svoj periskop

11.00 voden ogled razstave Boj v zaledju strelskih jarkov: vojaški transport na soški fronti

14.00  voden ogled razstave Dvorec Ravne

15.00  voden ogled razstave Zgodba našega soseda

nedelja, 16. 4. 2023

10.00–16.00* vodeni ogledi notranjosti podmornice P-913 Zeta

10.00–16.00 druženje s podmorničarji ob stalni razstavi Podmorničarstvo na  vzhodni jadranski obali, ki jo je pripravil Pomorski muzej Sergej Mašera iz Pirana

10.00 – 16.00 samostojni ogled podvodnega diverzantskega plovila R-2 (last Vojaškega muzeja Slovenske vojske) in začasne razstave diverzantske opreme Parka vojaške zgodovine Pivka

10.00–16.00 Projekcija dokumentarno-igranega filma Podmorničarji (Zastava film)

10.00 – 16.00 Predstavitev 430. mornariškega diviziona Slovenske vojske 

11.00 –14.00 otroške delavnice Parka vojaške zgodovine – Izdelaj svoj periskop

10:00 – 13:00 otroška delavnica Notranjskega muzeja Postojna

11.00 voden ogled razstav in zbirk v paviljonih B in C

13.00  voden ogled razstav in zbirk v paviljonu A

14.00 vodeno ogled razstave Enigma – skrivnostno zakulisje vojne

15.00  voden ogled razstave Zgodba našega soseda

INFORMACIJE ZA OBISKOVALCE

Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

Dogodke bo fotografiran.

 

V Parku vojaške zgodovine so v četrtek, 6. aprila 2023, pripravili predstavitev knjige Bombardiranje Slovenije 1944-1945. Sam datum predstavitve ni bil brez simbolike – prav na ta dan pred 82 leti se je s silovitim bombardiranjem začel napad sil Osi na Kraljevino Jugoslavijo. Bombardiranja mest, infrastrukture, proizvodnih obratov nenadoma niso bila več stvar zgolj časopisnih in radijskih novic ampak kruta realnost, ki je v naslednjih štirih letih dosegla neslutene razsežnosti in zaznamovala življenje mnogih prebivalcev Slovenije.

Gre za zgodovinsko temo, ki ni bila deležna ustrezne strokovne obdelave. Razlogi za to, da povprečen Slovenec marsikaj ve o bombardiranju Londona, Hamburga in Dresdna, zelo malo, če sploh, pa ve o bombardiranju Maribora, Zidanega mosta, Jesenic, Ljubljane in Postojne, so zelo kompleksni in bi jih veljalo posebej obdelati. Nova knjiga je tako več kot dobrodošla, saj predstavlja prvo celovito obdelavo te tematike v slovenskem prostoru. Gre namreč za pretresljivo zgodovinsko dogajanje, ki ga ni mogoče enostavno pozabiti in tudi žrtve bombardiranj, še posebej nedolžni civilisti, ženske, otroci si zaslužijo sočutje in zgodovinski spomin ne glede na to ali so jih ubile nemške ali zavezniške bombe.

Knjigo Bombardiranje Slovenije 1944-1945 je predstavil soavtor, Sašo Radovanovič, zgodovinar, ki je vrsto let delal v mariborskem pokrajinskem arhivu in nato še v pokrajinskem muzeju, danes pa je podjetnik. Je izjemen raziskovalec in avtor številnih publikacij, od dokumentarnih filmov, znanstvenih prispevkov, monografij in razstav, zlasti o zgodovini Slovenije, Štajerske in Maribora, pa tudi širše. Njegova arhivska raziskovanja sežejo vse do srednjega veka – intenzivno je raziskoval čarovniške procese in turške vpade na evropska tla. V zadnjem obdobju se posveča drugi svetovni vojni; v arhivih je tako odkril doslej povsem neobdelane podatke o taborišču za vojne ujetnike v Mariboru in v muzeju v Melju postavil razstavo o Stalagu XVIII D, ki je nato gostovala tudi v Nemčiji.

Prvi knjigi o bombardiranju Maribora je sledila nova, dopolnjena in razširjena na vso Slovenijo, ki ji je Radovanovič dodal še izredno zanimivo in zaskrbljujoče poglavje o neeksplodiranih bombah, ki še vedno ležijo pod zemljo in ogrožajo varnost vseh nas. 

Soavtorica knjige je Lara Iva Dreu, je nadarjena zgodovinarka mlajše generacije, ki je leta 2020 končala študij zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani z magistrsko nalogo  o taborišču za vojne ujetnike Stalag XVIII D v Mariboru. Istega leta je bila soavtorica dokumentarnega filma in razstave o taborišču Stalag, ki je gostovala v Spominskem centru Bergen-Belsen in Nemško-ruskem muzeju v Berlinu. V letih 2021 in 2022, ko je bila zaposlena na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je sodelovala pri iskanju in obdelavi gradiva o bombardiranju slovenskih krajev med drugo svetovno vojno v arhivih v Washingtonu, Londonu, Freiburgu in Ljubljani. Rezultat teh raziskav je knjiga Bombardiranje Slovenije 1944-1945. Trenutno pripravlja znanstveno monografijo o mariborskem taborišču Stalag v letih 1941-1945, ki jo bo letos izdala Filozofska fakulteta v Ljubljani.

Avtorja sta v svojem delu osvetlila tudi problematike neeksplodiranih bomb, ki v nekaterih primerih še vedno predstavljajo veliko nevarnost. V zadnjih letih sta tako vzbudili veliko zanimanje javnosti odstranitvi dveh potencialno nevarnih letalskih bomb: lansko leto v Mariboru in leta 2017 v Vurberku. Ostanek te je danes v zbirki Parka vojaške zgodovine in je bil ob predstavitvi knjige tudi predstavljena obiskovalcem. Gre za ameriško prostopadno 500-funtno (227-kilogramsko) bombo za splošno bombardiranje, ki predstavlja najpogosteje uporabljeno bombo v drugi svetovni vojni. Uporabljali so jo tako vojno letalstvo kot mornarica ZDA ter zavezniki, v uporabi pa je ostala vse do 60. let prejšnjega stoletja. Bomba danes predstavlja enega najpogostejših tipov neeksplodiranih bomb iz druge svetovne vojne v Sloveniji in Evropi.

O sami problematiki neeksplodiranih bomb je spregovoril tudi Bojan Kopač, pripadnik Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi in vrhunski strokovnjak na tem področju.

V Parku vojaške zgodovine je za letošnje leto zasnovan tudi poseben projekt »(Preveč) živa dediščina«, ki obravnava neeksplodirana ubojna sredstva (med njimi zaradi svoje velikosti izstopajo prav letalske bombe) z dediščinskega vidika.  

Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944-1945 bo kmalu dostopna tako v muzejski trgovini Parka kot spletni trgovini.