Partnerstvo TRIO kraških znamenitosti, ki že skoraj desetletje povezuje Park Škocjanske jame, Park vojaške zgodovine Pivka in Kobilarno Lipica, je dokaz, da lahko povezovanje ustvari več kot le seštevek posameznih uspehov. Današnja novinarska konferenca v Lipici je postregla z močnimi in navdihujočimi izjavami vodij treh institucij, ki jasno kažejo usmerjenost v vključevanje, trajnost in dostopnost za vse.

Polona Kovačič, direktorica Parka Škocjanske jame, je poudarila:

»Sodelovanje v okviru Tria kraških znamenitosti temelji na globokem spoštovanju Kraševcev in Krasa – njegove naravne in kulturne dediščine – ter na prepričanju, da lahko s skupnimi močmi storimo več. Več za obiskovalce, več za lokalne skupnosti in za prihodnost te edinstvene pokrajine.«

Pod njenim vodstvom je park v letu 2024 gostil več kot 191.000 obiskovalcev, pri čemer so kljub rasti ohranili omejitve v poletni sezoni, kar omogoča boljšo izkušnjo in varovanje okolja. Poseben poudarek dajejo vključevanju ranljivih skupin:

»Narava mora biti dostopna vsem – brez izjem. Zato razvijamo rešitve, kot so VR-očala za ogled jam, taktilne razstave in prilagojene poti. Dostopnost ni enkratna naloga, temveč nenehen proces.«

 

Izjemno delo Parka Škocjanske jame na področju dostopnosti je pohvalil tudi g. Igor Miljavec, predstavnik Zavoda DOSTOP in predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica:

»Z razstavo o zgodovini raziskovanja jam, ki je dostopna zvočno, tipno in v lahko berljivi obliki, so v parku ustvarili prostor, kjer lahko vsak obiskovalec, ne glede na zmožnosti, pridobi ključne informacije in se poveže z dediščino. Takšne dobre prakse so zgled celotni državi.«

 

Mag. Janko Boštjančič, direktor Parka vojaške zgodovine Pivka, je izpostavil vlogo muzejev pri dostopnosti:

»V okviru muzejskega programa smo omogočili taktilne miniature, video vodiče v znakovnem jeziku in virtualne oglede za gibalno ovirane. Z vsemi prilagoditvami želimo, da postane dediščina dostopna za vse obiskovalce.«

Park vojaške zgodovine danes velja za najuspešnejši tovrstni muzej v Sloveniji. Tudi tukaj je ključna misel vključevanje:

»Naša vizija je, da vsak obiskovalec – ne glede na zmožnosti – doživi zgodbo preteklosti, tehnologije in človeške vztrajnosti.«

 

Mag. Tatjana Vošinek Pucer, direktorica Kobilarne Lipica, je povedala:

»TRIO ni le turistični produkt – je zavezništvo, ki odpira vrata tistim, ki so prepogosto izključeni. Veseli nas, da znotraj partnerstva gradimo prostor dostopnosti, sočutja in trajnosti.«

V Lipici so v zadnjem letu sprejeli številne ranljive skupine, prenovili jahalnico za boljšo dostopnost, uvajajo digitalne pripomočke in načrtujejo program hipoterapije:

»Zavedamo se, da konj lahko pomeni stik, ki presega besede – še posebej za tiste, ki nosijo s sabo hude življenjske izzive. Lipica mora biti tudi prostor okrevanja.«

 

V okviru TRIO partnerstva ostaja v veljavi 25-odstotni popust pri obisku druge znamenitosti, za leto 2025 pa so dodane še posebne spodbude za organizirane skupine iz ranljivih okolij. Poleg tega partnerji načrtujejo obsežno skupno promocijsko kampanjo, s ciljem neposrednega nagovora tistih, ki si doživetja sicer težje privoščijo.

Današnja novinarska konferenca ni bila le pogled nazaj, temveč predvsem pogled naprej – v prihodnost, ki jo partnerji TRIO kraških znamenitosti gradijo skupaj, z jasnim sporočilom: narava, kultura in zgodovina morajo biti dostopne vsem.

 

Park vojaške zgodovine bo v času velikonočnih praznikov od sobote, 19. aprila, do ponedeljka, 21. aprila,  odprt med 10. in 17. uro. 

OBVEZNA JE PREDHODNA NAJAVA za ogled notranjosti podmornice ali ogled policijskega čolna P-111.

Rezervacijo lahko opravite na 031 775 002 ali [email protected]. 

 

Evro-atlantski svet Slovenije (EASS) in Park vojaške zgodovine (PVZ) vas vabita k spremljanju nove oddaje, ki se poglobi v širok spekter obrambnih in varnostnih tem – od odpornosti posameznika, lokalnih skupnosti, do nacionalne varnosti Republike Slovenije ter varnostnih izzivov Evrope kot celote.

Gostujoča “Slovenija pod točo bomb zavezniškega bombardiranja 1944–1945″, avtorja Saša Radovanoviča, je na ogled v Knjižnem razstavišču v Mariboru. Gostovanje poteka v sodelovanju Parka vojaške zgodovine Pivka in Večgeneracijskega centra Štajerske – Srce Štajerske.​

Razstava z uporabo sodobne tehnologije prvič predstavlja izvirne zgodovinske fotografije zavezniških bombardiranj slovenskega ozemlja v barvah. Poleg fotografij si lahko obiskovalci ogledajo tudi nekaj zgodovinskih videoposnetkov takratnega dogajanja.

Med letoma 1944 in 1945 je bilo območje današnje Republike Slovenije tarča več kot 750 bombnih napadov, v katerih je bilo odvrženih več kot 8.000 ton bomb, največ na Maribor. Na Slovenijo je bilo odvrženih osem tisoč ton bomb, največ na Maribor. Umrlo je okrog 2500 civilistov, železniških uslužbencev ter nemških in drugih vojakov. Porušeno je bilo ogromno železniške infrastrukture, proizvodnih obratov in stavb. Žrtve protiletalske obrambe na slovenskem nebu so bili tudi zavezniški letalci, skupaj 391.

Avtor razstave, zgodovinar Sašo Radovanovič, je obsežno raziskoval zavezniška bombardiranja v arhivih v Sloveniji in tujini. Njegovo delo osvetljuje ta manj znani, a pomembni del druge svetovne vojne na Slovenskem, obiskovalcem pa ponuja edinstven vpogled v zgodovino skozi obdelane fotografske prizore in zvočne arhive. ​

Razstava je bila prvotno odprta septembra 2024 v Parku vojaške zgodovine. Odprl pisatelj Tone Partljič, ki je bil kot otrok tudi sam priča bombardiranj.

Razstava bo v Knjižnem razstavišču na ogled do 15. aprila 2025. Vljudno vabljeni k obisku!​

Po sredinem pogovornem večeru v Parku vojaške zgodovine, ki je bil posvečen 70. obletnici smrti slovenskega vojaškega strokovnjaka in obveščevalca, polkovnika Vladimirja Vauhnika, je v petek, 4. aprila, ob 11. uri pri Rižarni v Trstu potekala krajša spominska slovesnost. Ta je bila posvečena zadnjima žrtvama iz Vauhnikove obveščevalne skupine, Jožetu (Joju) Golcu in Rafaelu Požarju, ki ju je nacistični represivni aparat na ta dan pred natanko 80 leti umoril v koncentracijskem in uničevalnem taborišču Rižarni.

V imenu Parka vojaške zgodovine je venec položil direktor Janko Boštjančič. Molitev za žrtve je vodil slovenski vojaški kaplan Gašper Naglost, zgodovinar in publicist Ivo Jevnikar pa je ob tej priložnosti orisal zgodbo Golca, Požarja in drugih, dolgo pozabljenih članov obveščevalne mreže, ki so v Trstu delovali pod Gólčevim vodstvom.

 

Golec, mariborski časnikar in vodja močne obveščevalne skupine, ter njegov kurir Rafael Požar sta bila 4. aprila 1945 iz koronejskih zaporov prepeljana v Rižarno, kjer sta bila umorjena. Njuna tragična usoda simbolizira širše žrtvovanje številnih sodelavcev in somišljenikov, ki jih je jeseni 1944 zajela nemška protiobveščevalna operacija. Z redkimi izjemami so bili že novembra 1944 pomorjeni ali poslani v koncentracijska taborišča.

Med žrtvami so bili tudi člani družine Šibenik (Matija, Frančiška in hčerka Tilka Šibenik Razboršek), pri kateri je bival Golec, brat tigrovskega voditelja Danila Zelena, Slavko Zelen, njegov mladi sodelavec Tugomir Sušnik ter italijanski frančiškan in sodelavec zavezniških mrež, pater Placido Cortese. V taboriščih so pozneje umrli tudi sin enega izmed vodilnih politikov Edinosti, Slavoj Slavik, duhovnik Anton Duhovnik in številni drugi.

Spominska slovesnost je bila pomembna priložnost za ohranjanje spomina na te pogumne posameznike, ki so v času okupacije tvegali in dali svoja življenja v boju proti nacističnemu režimu. Park vojaške zgodovine ostaja zavezan raziskovanju in predstavljanju teh pomembnih poglavij slovenske in širše evropske zgodovine.

 

Ob 70. obletnici smrti polkovnika Vladimirja Vauhnika je v Parku vojaške zgodovine potekal muzejski večer, posvečen enemu najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja. Vladimir Vauhnik je umrl 31. marca 1955 v Argentini, njegova življenjska pot in delovanje pa še danes burita domišljijo raziskovalcev in javnosti.

Polkovnik Vauhnik je bil med letoma 1938 in 1941 vojaški ataše Kraljevine Jugoslavije v Berlinu, torej v samem epicentru snovanja druge svetovne vojne. Med drugo svetovno vojno je Vauhnik skupaj z majorjem Antem Anićem zasnovala široko obveščevalno mrežo v korist zahodnih zaveznikov, ki je imela sedež v Ljubljani.  Zaradi svoje prodornosti, široke izobrazbe in obveščevalnih sposobnosti je v zgodovinskih zapisih pogosto označen kot »slovenski James Bond«. Njegovo delo in vloga v ključnih trenutkih evropske zgodovine ostajata predmet raziskovanja, obenem pa tudi številnih ugibanj.

Dogodek je potekal v obliki pogovornega večera, namenjenega osvetlitvi manj znanih vidikov Vauhnikovega življenja. Namesto klasičnega predavanja je bil predstavljen izbor družinskih spominov in pričevanj, ki so prispevali k celovitejšemu razumevanju njegove osebnosti in dediščine. Pobudo za dogodek je dal Ivo Jevnikar iz Trsta, ki velja za najdejavnejšega raziskovalca Vauhnikovega življenja.

Med sogovorniki so bili Štefka Mikluš, roj. Vauhnik, hči Vladimirjevega brata Miloša, Viktor Vauhnik, pravnuk njegovega brata Viktorja, Igor Gabriel, sin nečakinje Helene Vauhnik, ter Ivo Jevnikar, dolgoletni novinar in urednik, aktiven v slovenskem kulturnem in medijskem prostoru na tržaškem ter direktor Parka, mag. Janko Boštjančič.

Sogovorniki, tudi tisti iz publike, so se strinjali, da gre za izjemno osebnost, katere spomini so še vedno ali pa morda zaradi vse večjih mednarodnih napetosti, celo vedno bolj aktualni. Njegovi spomini so zato pogosto na študijskih mizah varnostnih in tudi tudi obveščevalnih strokovnjakov. Obenem ostajajo številni vidiki njegovega življenja še vedno nepojasnjeni – kar ni presenetljivo za človeka, ki je deloval v svetu tajnih informacij in obveščevalnih mrež.

Dogodek je opozoril na pomen ohranjanja zgodovinskega spomina ter na vlogo družinskih pričevanj pri dopolnjevanju zgodovinske slike. Napovedana je bila tudi priprava strokovne konference o Vladimirju Vauhniku, ki je predvidena v prihodnjem letu. Ob 70-letnici smrti so sorodniki Vladimirja Vauhnika Parku vojaške zgodovine predali serijo njegovih fotografij in nekaj njegovih osebnih predmetov. V Parku so sejim zahvalili in izrazili veliko zadovoljstvo, saj gre za pomebno osebost nacionalne vojaške zgodovine.