V Parku vojaške zgodovine bomo tudi letos že tradicionalno v jesen zakorakali z ZgodoVikendom – osrednjo prireditvijo Parka ob zaključku letne sezone, ki bo obiskovalcem na tretji septembrski vikend zopet postregla z odmevnim sklopom muzejskega dogajanja ter pestrim in bogatim festivalskim programom.

Prav na dan novinarske konference, 17. septembra, mineva natanko deset let, kar je bil za obiskovalce odprt paviljon A Parka vojaške zgodovine. Obsežen gradbeni projekt je bil del operacije Celovita ureditev kompleksa Parka vojaške zgodovine (CUK PVZ), ki je bila sofinancirana s kohezijskimi sredstvi Evropske unije. V okviru operacije je bila prenovljena tudi polovica objekta Komanda in zunanjščina objekta E, postavljena nova garaža in obnovljena infrastruktura. Poleg tega je bilo v operaciji obnovljenih veliko eksponatov, pa tudi njihovo premeščanje je predstavljalo velik logistični izziv. V sklopu operacije je bila postavljena tudi razstava Pot v samostojnost, ki predstavlja osrednjo razstavo pivškega muzeja. Operacija CUK PVZ tako predstavlja eno ključnih prelomnic v razvoju muzejskega kompleksa. Paviljon A je postal osrednji razstavni prostor, skozi katerega se je v desetih letih sprehodilo že preko pol milijona obiskovalcev.

ZgodoVikend bo že tradicionalno potekal cel konec tedna. Že v petek, 19. septembra, bo v Parku seznanitev vojaških obveznikov letnika 2007 – Vestirnga 2025, ki jo pripravlja Uprava za obrambo Postojna. Vestirnga, vizita oz. štelunga so različna poimenovanja za nabor, ki je svojčas predstavljal pomembno prelomnico v življenju mladih fantov. V nekaterih slovenskih pokrajinah se je dolgo ohranjal kot barvit običaj z okrašenimi vozovi fantov iz posameznih vasi. Tradicija je bila z ukinitvijo nabornega sistema dokončno prekinjena, a jo skušamo v Parku skupaj z Upravo za obrambo iz Postojne obuditi in ohraniti kot živo dediščino. 

Festivalsko dogajanje se bo nadaljevalo v soboto, 20. septembra, z dnevom odprtih vrat v Vojašnici Stanislava Požarja v Pivki. Poleg pestrega programa v edini tankovski vojašnici Slovenske vojske bo obilica dogodkov tudi v Parku. Pohodniki se bodo tako lahko udeležili vzpona na Primož, kjer se bodo sprehodili skozi podzemne utrdbe Alpskega zidu, obiskovalci Parka pa se bodo lahko udeležili vodenih ogledov po stalnih ter gostujočih razstavah. Dopoldansko dogajanje bo obogatilo odprtje gostujoče razstave Vojaškega muzeja Slovenske vojske v dveh delih, in sicer Artilerija (zelo) na kratko in Obnova havbice LeFH 105 mm M18. Razstavo bo odprl generalni direktor Direktorata za vojne veterane in vojaško dediščino mag. Matjaž Ravbar. Popoldne pa bo še zlasti zanimivo za motoristične navdušence in ljubitelje tehnične dediščine, saj bo odprta tudi gostujoča razstava Pokrajinskega arhiva Koper Tomos drvi v pozabo arhiv, ki osvetljuje pomen ohranjanja arhivske dediščine Tomosa, nekdaj enega najpomembnejših industrijskih podjetij v Sloveniji in širše. Razstavo bo odprl župan Občine Pivka g. Robert Smrdelj.

V soboto bo za gluhe in naglušne obiskovalce prilagojeno vodenje po muzeju v slovenskem znakovnem jeziku. V zadnjem letu smo izvedli dodatne prilagoditve ogleda muzejskih razstav in zbirk ranljivim skupinam. Za gibalno ovirane obiskovalce smo namreč dodali virtualen ogled notranjosti sovjetskega tanka T-34/85, nov model britanskega letala Spitfire v merilu 1 : 14 za obiskovalce z motnjo vida ter video vodnik po razstavi Enigma – skrivnostno zakulisje vojne v slovenskem znakovnem jeziku in mednarodni kretnji za gluhe in naglušne. Za obiskovalce z motnjo vida bomo do konca leta pripravili še model sovjetskega tanka T-55, za tuje gluhe in naglušne obiskovalce pa še avdio vodnik v angleškem jeziku.

V stavbi D, kjer domujejo Depoji državnih muzejev, bodo obiskovalci lahko tako v soboto kot v nedeljo samostojno ali v okviru vodenih ogledov spoznavali razstavljene predmete Muzeja novejše in sodobne zgodovine, Tehničnega muzeja Slovenije in Narodnega muzeja Slovenije. Nedeljsko dogajanje bosta v depojih zaokrožila vodenje po depojski razstavi leta 2025 Veselje in sreča na fotografijah Marjana Cigliča  ter otroška delavnica Nasmejane in gibljive slike.

Višek festivalskega dogajanja bo v nedeljo, 21. septembra. Že zjutraj se bodo lahko obiskovalci povzpeli do podzemnih utrdb Alpskega zidu. Obiskovalcem se bodo predstavili člani Društva slovenskih miličnikov z legendarnimi vozili nekdanje Milice, s statičnimi predstavitvami pa bodo dogajanje popestrili tudi gasilci PGD Postojna in gasilci starodobniki PGD Studeno. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji živali, saj si bodo lahko ogledali predstavitev Kluba vodnikov reševalnih psov Postojna. Pestro dogajanje bo dodatno obogatil sejem vojaškozgodovinske literature, militarij, taktične opreme in domačih izdelkov. Dobro bo poskrbljeno tudi za najmlajše, ki se bodo lahko udeležili otroških delavnic Parka vojaške zgodovine, Centra divjih zveri Dina in Ekomuzeja Pivških presihajočih jezer, Notranjskega muzeja Postojna ter Računalniškega muzeja.

Nedeljski vrhunec ZgodoVikenda bodo nedvomno dinamične predstavitve. Pozno dopoldne bosta za uverturo v adrenalina polne prikaze poskrbeli Specialna enota slovenske policije in Letalska policijska enota, čemur bo sledil nastop gasilcev starodobnikov PGD Studeno s prikazom gašenja, nato pa se bodo predstavili še gasilci PGD Postojna. Popoldne bodo na glavnem prizorišču že tradicionalno zahrumele gosenice voznega dela zbirke Parka vojaške zgodovine in Vojaškega muzeja Slovenske vojske. Pestro dogajanje bo okronala predstavitev 15. brigade vojaškega letalstva in zračne obrambe in 17. bataljona vojaške policije Slovenske vojske. Pozno popoldne bo obiskovalce po fotografski razstavi Življenja rešujemo skupaj popeljal g. Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite, čemur bo sledil še voden ogled razstave Vojna do konca: reško-tržaška operacija v aprilu in maju 1945.

Novinarsko konferenco je vodil direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič, poleg njega pa so sodelovali še predstavniki drugih sodelujočih institucij. Lenart Pupaher, kustos Vojaškega muzeja Slovenske vojske, je napovedal odprtje gostujoče razstave v dveh delih, ki bo obiskovalcem Parka v naslednjih mesecih pomagala bolje in globlje razumeti pomen ter delovanje artilerije. Jan Cotič, arhivist Pokrajinskega arhiva Koper je izpostavil, da je arhiviranje približno pol milijona tehničnih načrtov Tomosovih izdelkov projekt daljnosežnega pomena, ki bo zagotovil, da bo pisna dediščina legendarnega podjetja Tomos kot pomemben delček v mozaiku nacionalne dediščine odslej na voljo uporabnikom koprskega arhiva. Matjaž Tomšič, višji samostojni policijski inšpektor z Generalne policijske uprave, je poudaril odlično sodelovanje Policije in Parka vojaške zgodovine v zadnjem desetletju, v okviru ZgodoVikenda pa je napovedal statične predstavitve Policije in dinamičen prikaz prijetja storilca hujšega kaznivega dejanja. Predstavnik Slovenske vojske podpolkovnik Fedja Vraničar je izrazil veliko veselje, da Slovenska vojska aktivno sodeluje vse tri dni ZgodoVikenda in pomembno sooblikuje njegov program. Slovenska vojska bo na tem muzejskem festivalu prikazala opremo, delo in znanje svojih pripadnikov ter v svoje vrste povabila tudi potencialne kandidate.

Obiskovalcem priporočamo, da si natančen program ogledajo na spletni strani Parka.

V sredo, 10. septembra 2025, je minilo 170 let, kar se je v Badnu pri Dunaju mnogo prezgodaj zaključila nepredstavljivo hitra, bleščeča vojaška kariera barona Andreja Čehovina. Avstrijski zgodovinar Hirtenfeld je o Andreju Čehovinu napisal, da je »eden najpogumnejših in najbolj nepozabnih bojevnikov, prvi in edini, čigar prsi so krasila tri najvišja vojaška priznanja za hrabrost: red Marije Terezije, zlata in srebrna medalja za hrabrost I. stopnje.« Dejansko ni noben drug častnik avstrijske in kasneje avstro-ogrske armade dobil obeh najvišjih odlikovanj za pogum – Vojaški red Marije Terezije za častnike in zlato medaljo za hrabrost za podčastnike. Čehovinu je z nizom junaških dejanj to uspelo. Edinemu v 129 letih, od ustanovitve medalje za hrabrost leta 1789 do propada habsburške monarhije ob koncu prve svetovne vojne.

Andrej Čehovin se je rodil 26. avgusta 1810, v nemirnih časih francoske zasedbe in Ilirskih provinc, v skromni kmečki družini pri Rokčevih v zaselku Dolanci v Gornji Branici. Oče Marko in mama Marija sta imela sedem otrok, tri dečke ter štiri deklice; Andrej – »Drejče«, kot so ga klicali domači, je bil tretjerojeni. Ljudsko šolo je v letih 1822–1827 obiskoval v Postojni, kjer je bil njegov stric Andrej Uršič župnik. Prav on je prepoznal fantovo bistrost in svojo sestro, Andrejevo mamo, nagovoril, naj mu omogočijo šolanje. Leta 1827 je Čehovin tako začel s prvim letnikom gimnazije v Gorici, tretji letnik je leta 1830 dokončal v Novem mestu, četrtega pa vpisal v Ljubljani. Tu je ostal le prvo polletje; strastna želja, da bi postal vojak, mu namreč ni dala miru. Kljub temu, da je bila njegova prva prošnja zaradi telesne šibkosti zavrnjena in da sta temu izrecno nasprotovala tako oče kot ostalo sorodstvo, mu je naposled uspelo – leta 1831 je bil sprejet v cesarsko armado. Predpostavljeni so kmalu spoznali fantovo bistrost in ga poslali na šolanje za podčastnika. Pridobljeno znanje, predvsem pa svoj pogum je Čehovin pokazal v bojih v Italiji leta 1848 in 1849, ko je piemontsko-sardinski kralj Karel Albert skušal izkoristiti upore proti avstrijski oblasti v Lombardiji in Benečiji ter napovedal vojno Avstriji. Andrej Čehovin se je bojeval v bitkah pri Mortari, Sommacampagni, Volti Mantovani, Mortari in Novari ter v vsega desetih mesecih napredoval v častnika in pridobil vsa tri odlikovanja za hrabrost.

Andrej Čehovin je na podlagi Vojaškega reda Marije Terezije dobil pravico tudi do baronskega naziva. Nepredstavljiv skok za fanta rojenega v skromnem kmečkem okolju. A njegovi sodobniki, kronisti, življenjepisci so v svojih zapisih enotni, da je Andrej Čehovin kljub stotniškemu činu in plemiškemu stanu ostal preprost in skromen, navezan na dom in domače, zaveden Slovenec, ki ni nikoli zatajil svojih korenin in svojih rojakov.

Leta 1855 je ob službovanju v Mantovi stotnik Čehovin zbolel in bil v juliju prepeljan v zdraviliško mesto Baden. Za njegovo zdravje se je zanimal sam cesar in poslal svojega osebnega zdravnika, da bi mu pomagal. A bolezen je bila močnejša in tako je v Badnu pri Dunaju v starosti 45 let stotnik Andrej baron Čehovin umrl. Tam je tudi pokopan; za njegovim pogrebom je šel nadvojvoda Viljem in najvišji častniki cesarske armade. O njegovi smrti je pisalo vse avstrijsko časopisje: »Vsa Avstrija je žalovala, ko je slišala, da je mrtev slavni novarski junak.«

Ob 170-letnici smrti je Park vojaške zgodovine skupaj z Direktoratom za vojne veterane in vojaško dediščino organiziral krajšo slovesnost pri spomeniku baronu Čehovinu, ki stoji pred njegovo rojstno hišo. Mogočen spomenik, za katerega je naredil načrt arhitekt Maks Fabiani, so leta 1898 postavili vojni veterani in Čehovinovi soborci z italijanskih bojišč. Imeniten spomenik je bil v ponos tako Čehovinovi rodbini kot tudi domačinom v dolini Branice. A s spomenikom se je zapletlo po prvi svetovni vojni, ko je zahodni del današnjega slovenskega ozemlja pripadel Kraljevini Italiji. Spomenik Andreju Čehovinu, junaku cesarske armade na italijanskih bojiščih, je bil za fašiste silno moteč in ko so ga ti sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja oskrunili, so domačini spoznali, da obstaja velika verjetnost, da ga podrejo ter uničijo. V izogib temu so ga domačini sami razstavili in zakopali ter tako rešili. Tudi po drugi svetovni vojni komunistične oblasti še zdaleč niso bile naklonjene ohranjanju zgodovinskega spomina na slavne rojake v cesarski službi in tako je spomenik ostal zakopan vse do prvih znakov demokratizacije ter narodovega ozaveščanja v drugi polovici osemdesetih let 20. stoletja. Leta 1987 je bil spomenik izkopan in pod strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Nove Gorice so ga domačini ponosno postavili nazaj na prvotno mesto.

Na slovesnosti, v kateri so sodelovali Garda in Orkester Slovenske vojske ter pevska skupina Kulturnega društva Karel Štrekelj, je venec položil državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije mag. Marko Lovše.

Slovesnosti v Dolancih je sledilo odprtje razstave Najhrabrejši med hrabrimi – baron Andrej Čehovin (1810–1855) v Parku vojaške zgodovine v Pivki, katere avtorja sta predsednik Slovenskega falerističnega društva dr. Pavel Car in direktor Parka mag. Janko Boštjančič. Razstava predstavlja prvo muzejsko obdelavo življenjske zgodbe barona Čehovina in oris njegove vojaške kariere. Največjo dragocenost razstave pa predstavljajo njegova odlikovanja – srebrna in zlata medalja za hrabrost ter križec Vojaškega reda Marije Terezije, razstavljena pa je tudi Čehovinova baronska diploma, ki jo je leta 1850 podpisal takrat devetnajstletni cesar Franc Jožef I.

Slavnostni govornik na odprtju je bil državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije mag. Marko Lovše, ki je v svojem nagovoru poudaril, da predstavlja baron Andrej Čehovin, katerega ime nosi vojašnica Slovenske vojske v Postojni, pomemben zgled predane službe in velikega poguma. Parku se je zahvalil za dostojno obeležitev te pomembne obletnice. Slovensko vojsko je na dopoldanski slovesnosti in na odprtju razstave zastopal namestnik načelnika Generalštaba brigadir Uroš Paternus.

Razstava bo v Parku na ogled do konca leta.

Predstavnik Parka vojaške zgodovine je v soboto 6. septembra obiskal dan odprtih vrat društva CRCS Onlus, ki je letos potekal že deveto leto zapored v Tricesimu pri Vidmu.

Na dogodku so se predstavila različna društva, ki se ukvarjajo z obnovo starih vozil in ohranjanjem spomina na vojno dogajanje predvsem na območju severne Italije. V opuščeni vojašnici Sante Patussi v Tricesimu, so bila na ogled različna obnovljena in delujoča vozila iz druge svetovne vojne. Nekaj razstavljenih vozil je na ogled v Tricesimo pripeljal Muzej oboroženih sil 1914-1945 (Museo delle forze armate 1914-1945). Ogledati si je bilo mogoče dva primerka nadgrajenih tankov Sherman IC Firefly, samohodno havbico M7 Priest, italijanska lahka tanka L3/33, številna transportna vozila in artilerija. Poleg zgodovinskih vozil so se na dogodku predstavile tudi italijanske oborožene sile.

Vrhunec dogodka je bil prihod konvoja obnovljenih vozil britanske in ameriške vojske iz druge svetovne vojne, ter predstavitvena vožnja restavriranega italijanskega tanka M15/42.

V četrtek 4. septembra je v Parku vojaške zgodovine potekal muzejski pogovorni večer o generalu Francetu Pircu. Dogodek je bil pripravljen kot sklepno dejanje gostovanja razstave “Človek ki je opozoril Tita”. Občina Sodražica je razstavo postavila lani ob 70-letnici smrti generala Pirca. Postavitev v Parku je bila nadgrajena z dragocenimi eksponati iz njegove zapuščine ter dopolnjena z angleškim prevodom. 

Damnatio memoriae – izbris spomina – je bila v starem Rimu kazen, ki jo je izrekel rimski senat in na podlagi katere so iz javnega življenja izbrisali vse sledi obsojene osebe. Izbris spomina je doživel tudi general France Pire iz Sodražice. Razgibana in tragična življenjska zgodba Franceta Pirca (1899–1954) je prava ilustracija zgodovine prve polovice 20. stoletja, polne vojaških spopadov in političnih pretresov. Bojeval se je v prvi in drugi svetovni vojni, bil je Maistrov borec, pilot, general, prvi komandant jugoslovanskega vojnega letalstva, ambasador… Predvsem pa je bil France Pirc neomajen rodoljub, povsem predan boju za svobodo in demokracijo. Za te ideale je daroval čisto vse, saj je v vojni izgubil družino, na koncu pa tudi sam umrl v sumljivih okoliščinah. Molk je na nek način prekinila šele razstava, ki jo je lansko leto pripravila Občina Sodražica in je gostovala tudi v Parku vojaške zgodovine.

Družinski spomin na generala so predstavili njegovi sorodniki, med njimi posebej trije nečaki Frane, Mirko in France Pire ter pranečaka Igor in Marko Trebec. Dogodek je povezoval direktor Parka, mag. Janko Boštjančič.

Dogodek je potekal v obliki pogovornega večera, namenjenega osvetlitvi spominov sorodnikov na generala Pirca. Namesto klasičnega predavanja je bil predstavljen izbor družinskih spominov in pričevanj, ki so prispevali k celovitejšemu razumevanju njegove osebnosti in dediščine.

Vabljeni k ogledu!

Zaradi kolektivnega dopusta bo muzejska restavracija Kantina Pivka zaprta do 17. septembra 2025. 

Hvala za razumevanje!

V petek, 5. septembra 2025, je Park vojaške zgodovine gostil zaključno slovesnost že 11. tekmovanja oddelkov Slovenske vojske z mednarodno udeležbo. V okviru štiridnevnega tekmovanja na Osrednjem vadišču Slovenske vojske Postojna se je v vojaških veščinah pomerilo 10 oddelkov Slovenske vojske in sedem oddelkov partnerskih vojska (Hrvaške, Italije, Madžarske, Nacionalne garde Kolorada, Republike Severne Makedonije ter dva oddelka iz Slovaške). Tekmovanje je potekalo na streliščih Bač in Poček, rezultate pa so razglasili na zaključni slovesnosti v Parku vojaške zgodovine v Pivki, kjer so najboljšim oddelkom podelili pokale in medalje.

 
V imenu Parka je zbranim izrazil dobrodošlico strokovni sodelavec Timotej Horvat, slovesne podelitve, ki jo je popestril trobilni kvintet orkestra Slovenske vojske, pa se je udeležil tudi poveljnik sil Slovenske vojske brigadir Boštjan Močnik. V svojem nagovoru se je zahvalil vsem sodelujočim in poudaril odlično sodelovanje z vojskami partnerskih držav. Izrazil je zadovoljstvo, da se je zaključne slovesnosti udeležila celotna poveljniška struktura, opozoril pa je tudi na to, da je za uspešno delovanje ključnega pomena usklajenost enot od najnižjih taktičnih nivojev.

Prvo mesto in s tem naziv najboljšega oddelka Slovenske vojske, je zasedel oddelek 20. lahkega pehotnega bataljona, drugo mesto je zasedel oddelek 14. inženirskega bataljona, tretje pa oddelek 10. izvidniškega bataljona. Četrto mesto je zasedel oddelek Nacionalne garde Kolorada, ZDA.

 
Tekmovalci so si pred slovesnim zaključkom tekmovanja ogledali celoten kompleks Parka vojaške zgodovine, pri čemer sta jih še posebej pritegnili tankovska in artilerijska zbirka.