Na današnji dan, 23. septembra, v Sloveniji praznujemo Dan slovenskega športa. Praznik je bil uveden leta 2020 na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije kot obletnica na 23. september 2000, ko je ob zmagi veslačev Iztoka Čopa in Luke Špika ter strelca Rajmonda Debevca na poletnih olimpijskih igrah v Sydneyju prvič zaigrala slovenska himna Zdravljica. Obiskovalci Parka lahko številne vrhunske športne dosežke spoznajo tudi na odlični gostujoči razstavi Vojaškega muzeja Slovenske vojske. Razstava “Hitreje, višje, močneje! Vrhunski šport v Slovenski vojski” je bila slavnostno odprta v soboto, 16. septembra, nastala pa je v sodelovanju s Parkom vojaške zgodovine in Športno enoto Slovenske vojske (SV).

Ob otvoritvi so zbrane nagovorili direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjančič, vršilec dolžnosti direktorja Uprave Republike Slovenije za vojaško dediščino mag. Matjaž Ravbar, poveljnik Športne enote podpolkovnik Jure Velepec in avtor razstave višji kustos Vojaškega muzeja Slovenske vojske Rok Filipčič. Slovesni trak je prerezal in s tem odprl razstavo dobitnik treh medalj na olimpijskih igrah in pripadnik SV Rajmond Debevec.

 

Razstava, ki je nastala v sodelovanju s Športno enoto SV, obiskovalcu predstavi prva Slovenca, ki sta na olimpijskih igrah osvojila olimpijske kolajne, nastanek in razvoj Športne enote, njeno vključenost v Mednarodni svet za vojaški šport (angleško International Military Sports Council – CISM) in podporo vrhunskemu športu v Slovenski vojski. Muzeološko predstavi pripadnike Športne enote SV in opremo, s katero so v času svoje športne kariere osvojili eno ali več olimpijskih kolajn.

Ob odprtju razstave podajamo iskrene čestitke Vojaškemu muzeju Slovenske vojske in avtorju, višjemu kustosu VMSV, Roku Filipčiču. Razstava bo v Parku na ogled do sredine marca 2024. Vljudno vabljeni!

Park vojaške zgodovine je včeraj, 21. septembra, gostil slovesnost ob razglasitvi gazele primorsko-notranjske regije za leto 2023. Vsakoletni izbor za najboljše hitro rastoče podjetje v Sloveniji že skoraj dve desetletji pripravlja družba medijskih vsebin Dnevnik v sodelovanju z GZS Regionalno zbornico Postojna, Primorsko gospodarsko zbornico in Severnoprimorsko gospodarsko zbornico Nova Gorica, pri čemer so pred podelitvijo prestižne slovenske gazele organizirani regijski izbori nominiranih lokalnih podjetij. Izbora gazele primorsko-notranjske regije 2023 v Parku vojaške zgodovine so se udeležili direktorji vodilnih podjetij iz regije na čelu s predstavniki letošnjih treh nominirancev: podjetja Škerjanc, ki ga vodi direktor Mitja Škerjanc, podjetja Seyfor, ki ga vodi generalna direktorica Petra Šinigoj, in podjetja Structum, katerega direktor je Mitja Čota. Kot gostitelja in predstavnika lokalne skupnosti sta bila na dogodku navzoča tudi direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjančič in podžupanja Občine Pivka Majda Godina.

V tesnem izboru nominiranih najbolj perspektivnih podjetij letošnjega leta je bilo za gazelo primorsko-notranjske regije 2023 razglašeno podjetje Škerjanc iz Materije, s čimer se je uvrstilo med finaliste za prejem prestižnega naziva slovenska gazela 2023.

Slovesni razglasitvi in formalnemu delu je sledila pogostitev v muzejski restavraciji Kantina Pivka, kjer so udeleženci dogodka izmenjali izkušnje ter podelili svoje vtise s prireditve. Ob tem so posebej pohvalili lokacijo dogodka in organizacijo Parka vojaške zgodovine, ki se v zadnjem času vse bolj uveljavlja tudi na področju kongresne dejavnosti.

V Parku vojaške zgodovine iskreno čestitamo podjetju Škerjanc za prestižni naziv. 

Park vojaške zgodovine so danes, 21. septembra, obiskali pripadniki inženirske enote Armade Češke republike v spremstvu domačih gostiteljev iz Slovenske vojske. Skupina čeških vojaških inženircev je v okviru mednarodne vojaške pomoči v Slovenijo prispela pred desetimi dnevi in s svojim znanjem ter izkušnjami pomembno pripomogla k odpravljanju posledic škode zaradi avgustovskih poplav na najbolj prizadetih območjih. Pripadniki enote so namreč v sodelovanju s Slovensko vojsko nosili pomembno težo pri postavljanju treh montažnih mostov v Mežici, ki so po odprtju močno olajšali prometno ureditev v občini.

Ob zaključku zahtevnega inženirskega projekta je Slovenska vojska sodelujočim pripadnikom v zahvalo za njihov trud in požrtvovalnost pripravila zaključni izlet, katerega osrednji postanek je bil v Parku vojaške zgodovine. Skupina si je po sprejemu ob strokovnem vodstvu ogledala vse aktualne muzejske zbirke in razstave, pri čemer jih je kot tuje goste posebej pritegnil prikaz zgodbe slovenskega osamosvajanja v sklopu osrednje muzejske razstave »Pot v samostojnost«. Veliko navdušenja je požela tudi podmornica P-913 Zeta, ki si jo je skupina z zanimanjem ogledala tudi odznotraj.

Svoj obisk so zaključili s čestitkami Parku vojaške zgodovine za uspešno delo na področju ohranjanja in predstavljanja bogate zbirke vojaške tehnične dediščine ter korekten prikaz vojaškozgodovinskih vsebin. V Parku smo veseli in ponosni, da smo lahko gostili enoto češke vojske, ki je sodelovala pri odpravi katastrofalnih posledic poplav. Vodstvo Parka je sodelujočim pripadnikom češke vojske ob tem izrazilo iskreno zahvalo za njihov doprinos.

V Parku vojaške zgodovine je ta konec tedna kar brbotalo od pestrega muzejskega dogajanja. Ekipa Parka je v sodelovanju s Slovensko vojsko, Policijo, Atmosferci in partnerskimi muzeji – Vojaškim muzejem Slovenske vojske, Mestnim muzejem Idrija, Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Tehniškim muzejem Slovenije, Narodnim muzejem Slovenije ter Notranjskim muzejem – namreč pripravila ZgodoVikend, večdnevni muzejski dogodek, namenjen intenzivnemu spoznavanju in doživljanju zgodovine.  

Kot uvod v ZgodoVikend je v petek v muzejskem kompleksu potekala tradicionalna Vestirnga 2023, v sklopu katere je Uprava za obrambo Postojna izvedla seznanitev vojaških obveznikov generacije 2005, ki so se ob tej priložnosti – tako kot generacije nekoč – pripeljali na bogato okrašenih nabornih vozovih.  

Sobotno dogajanje je v veliki meri zaznamoval Dan odprtih vrat Vojašnice Stanislava Požarja v Pivki, ki posebej zaradi voženj tankov vsako leto privabi veliko število obiskovalcev od blizu in daleč. Pestro pa je bilo tudi v Parku, saj je bil že dopoldne organiziran voden pohod do podzemne utrdbe na Primožu, v samem muzeju pa so se čez cel dan vrstili vodeni ogledi po muzejskih razstavah. Vrhunec sobotnega dogajanja je predstavljalo odprtje nove razstave Vojaškega muzeja Slovenske vojske z naslovom »Hitreje, višje, močneje! Vrhunski šport v Slovenski vojski«, ki jo je pripravil višji kustos Vojaškega muzeja Rok Filipčič, muzejskemu namenu pa slavnostno predal slovenski olimpijski prvak v športnem streljanju in upokojeni pripadnik Športne enote Slovenske vojske Rajmond Debevec.       

ZgodoVikend se je v velikem slogu zaključil danes, v nedeljo, ko so muzejski utrip popestrile razgibane vsebine sodelujočih partnerjev. Obiskovalcem sta se kot del osrednjega programa predstavili Slovenska vojska in Policija, pri čemer so sodelujoče enote poleg statične predstavitve tehnike pripravile tudi dinamičen prikaz akcijskega delovanja na terenu. Letalska policijska enota in Gorska enota Policije sta uprizorili vajo gorskega reševanja ponesrečenca s helikopterjem, medtem ko sta Specializirana enota vojaške policije v sodelovanju s 15. polkom vojaškega letalstva ponazorila helikoptersko protiteroristično akcijo. Ljubitelje vojaške tehnične dediščine so v okviru dinamičnih predstavitev na poligonu posebej navdušile demonstracijske vožnje oklepnih vozil iz voznega dela zbirke Vojaškega muzeja Slovenske vojske in Parka vojaške zgodovine. Letošnji ZgodoVikend je bil odmeven tudi zaradi sodelovanja Atmosfercev, trojice priljubljenih ustvarjalcev spletnih vsebin in enega najbolj uspešnih podcastov pri nas, ki so ob tej priložnosti pripravili srečanje v živo z junaki njihovih najbolj gledanih podcastov, vezanih na vojaško zgodovino ter vojaško tehniko. Dogajanje je popestril bogat spremljevalni program s srečanjem starodobnih vozil, vodenimi ogledi zbirk in razstav, mini knjižnim sejmom vojaškozgodovinske literature, sejmom militarij, delavnicami za otroke ter drugimi zanimivimi točkami.     

V okviru ZgodoVikenda je bila širši javnosti prvič predstavljena nova razstava o admiralu Horatiu Nelsonu, enem najbolj znanih mornariških poveljnikov vseh časov. Razstava je nastala na pobudo in s pomočjo društva The Nelson Society iz Velike Britanije ter je bila prvič postavljena v začetku septembra v Hotelu Slon ob odkritju spominske plošče, ki obeležuje dejstvo, da je slavni admiral tam prenočeval v avgustu 1800. Razstavo spremlja tudi dokumentarni film »Horatio Nelson – največji britanski admiral« (Horatio Nelson: Britain’s Greatest Admiral), ki ga je pripravila družba The People Profiles.

Obiskovalcem je bilo po več mesecih na ZgodoVikendu spet na ogled obnovljeno letalo IAR-93 Vultur/Orel, ki je v Park prišlo iz Romunije pred devetimi leti in je bilo, ker je zunaj, izpostavljeno vremenskim vplivom, potrebno temeljite obnove. Eksponat je obnovil Vojaški muzej Slovenske vojske.   

Vsebinski del je dopolnila tudi razstava Mestnega muzeja Idrija »1 muzej, 1000 zgodb«, s katero je idrijski muzej obeležil 70. obletnico ustanovitve, z njenim gostovanjem v muzejskem kompleksu pa se je praznovanju pridružil tudi Park. Obiskovalci so si lahko v sklopu ZgodoVikenda ogledali tudi gledališko uprizoritev Mestnega muzeja Idrija »Ne bojim se ne hudiča ne biriča! Pregon tihotapke Melhiorce«, ki je predstavila zgodbo Melhiorce, doslej najstarejše poimensko znane prekupčevalke z idrijsko čipko, in njen sodni pregon zaradi tihotapstva sredi 18. stoletja na Idrijskem.

ZgodoVikend, ki je z novo preobleko nasledil nekdanji Festival vojaške zgodovine, je ta vikend privabil v Pivko več kot 4.000 obiskovalcev. Nedeljskega dogajanja sta se udeležila tudi minister za notranje zadeve Republike Slovenije Boštjan Poklukar in minister za obrambo Republike Slovenije Marjan Šarec. Obiskovalci so iz Parka odhajali zadovoljni, v izobilju sončnih žarkov so uživali v družbi hrumečih oklepnikov in nizkih preletov helikopterjev ter se domov vrnili bogatejši za kopico novih muzejskih izkušenj.

Park vojaške zgodovine je v sredo, 13. septembra, v sklopu delovnega obiska v Pivki gostil člane Odbora za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije. Po obisku 45. centra goseničnih bojnih vozil v Vojašnici Stanislava Požarja je delegacijo na čelu s predsednikom Odbora za obrambo dr. Martinom Premkom v Parku sprejel direktor mag. Janko Boštjančič in visokim gostom v kratkem predavanju predstavil dosedanji razvoj muzeja, razstavljene vsebine ter načrtovane projekte. Pri tem je kot ključno v zgodbi o uspešnem razvoju Parka posebej izpostavil zgledno dolgoletno sodelovanje z Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije.

Člani odbora so si ob v nadaljevanju ogledali muzejske zbirke in razstave, pri čemer so posebno zanimanje izrazili za najnovejše muzejske pridobitve ter razstave. Pritegnila jih je tudi iztekajoča se razstava »Požar na Krasu 2022«, ki na zunanjih kubusih predstavlja potek najhujšega požara v naši zgodovini in izjemne napore vseh sodelujočih, tudi Slovenske vojske, pri njegovem gašenju. 

Delegacija je vodstvu Parka ob zaključku obiska izrazila vse čestitke za uspešno delo na področju predstavljanja vojaškozgodovinske in vojaškotehnične dediščine ter pohvalila veliko prizadevnost Parka pri skrbi za obsežno vojaškozgodovinsko zbirko nacionalnega pomena. 

Slovenija je od Romunije leta 2014 pridobila jurišno letalo IAR-93. Zaradi izpostavljenosti vremenskim razmeram ga je bilo treba restavrirati in mu povrniti sijaj. Zaključek obnove je bil načrtovan že spomladi, a so se ob dolgotrajnem slabem vremenu dela zavlekla. Veter in neurja so ogrozili postopek restavracije ter podaljšali obnovo za več mesecev. Za restavriranje in povrnitev sijaja temu dragocenemu eksponatu je podjetje Granos v sodelovanju s strokovnjaki Vojaškega muzeja Slovenske vojske in Parka vojaške zgodovine porabilo 250 delovnih ur.

Pobuda o donaciji romunskega letala Sloveniji je pred več kot desetletjem prišla s strani Društva vojaških pilotov vseh generacij in prijateljev vojaškega letalstva ter Slovensko-romunskega poslovnega kluba Triglav–Carpaţi. Na slovenski strani sta se v projekt aktivno vključila Vojaški muzej Slovenske vojske in Park vojaške zgodovine Pivka. Prevoz eksponata je takrat donatorsko izvedlo transportno podjetje CEM-TIR.

O LETALU SOKO J-22 OREL/IAR-93 VULTUR

Konec šestdesetih let je Jugoslovansko vojno letalstvo začelo razmišljati o novem jurišnem letalu. Po analizi vseh dejavnikov in ob upoštevanju razmerja med ceno ter učinkovitostjo sta se vodstvo vojaškega letalstva in državni vrh odločila za razvoj letala z visoko podzvočno hitrostjo, ki bi bilo ob posebnih pogojih sposobno doseči tudi nadzvočno hitrost.

Zaradi visokih stroškov so razmišljali o sodelovanju z zunanjim partnerjem, pri čemer se je kot idealna partnerica izkazala Romunija, saj je v tem času obujala vojaško letalsko industrijo. Dne 20. maja 1971 je bila podpisana pogodba o sodelovanju med obema državama, ki je vsebovala določilo o razdelitvi stroškov na polovico. Projekt je bil poimenovan YUROM, rezultat sodelovanja, visokokrilno dvomotorno jurišno letalo kovinske konstrukcije polmonokok, je v Jugoslaviji dobilo naziv Soko J-22 Orel, v Romuniji pa IAR-93 Vultur (Orel). Projekt se je zgledoval po britansko-francoskem letalu SEPECAT Jaguar, ki je bil dokončan nekaj let pred letalom Orel.    

Orel je bil projektiran v letalskih inštitutih v Žarkovem in Bukarešti, proizvodnja pa je potekala v Mostarju (Soko), Pančevem (Utva) in Craiovi (I.R.Av.). Romunski in jugoslovanski prototip sta poletela na isti dan, 31. oktobra 1974. V drugi polovici sedemdesetih let so bile izvedene nekatere izboljšave in začela se je serijska proizvodnja. Obe državi sta skupno proizvedli več kot 200 primerkov letala v različnih verzijah. V Jugoslaviji je bila izdelana tudi izvidniška verzija.

OREL V SLOVENIJI  

Prvi dve eskadrilji v Jugoslovanskem vojnem letalstvu, opremljeni z letali Orel, sta bili 351. izvidniška in 238. lovsko-bombniška eskadrilja 82. letalske brigade, ki je bila nameščena v Cerkljah ob Krki. Po minometnem napadu na letališče 27. junija 1991 so bila letala postopoma premeščena na letališča na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Ob razširitvi vojne vihre na območju Jugoslavije pa so letala odpeljali v Beograd.

TEHNIČNI PODATKI

–        dolžina: 14,9 m

–        višina: 4,53 m

–        razpon kril: 9,3 m

–        površina kril: 26 m²

–        masa letala: 5.550–5750 kg; največja masa 10.600–11.080 kg

–        hitrost: 1.130 km/h (0,95 Macha)

–        dolet: 1.320 km

–        najvišja višina: 13.600 m

–        motor: 2 × Rolls-Royce Viper Mk. 632-41; 633-41; 633-47; 663-41

–        oborožitev: dva topa na bokih GŠ-23L z 200 granatami; en podtrupni in štirje podkrilni nosilci za do 500 kg bomb ter raket; skupna nosilnost 1.733 kg