Skavti Skavtskega stega Postojna so v Park vojaške zgodovine tudi letos prinesli Luč miru iz Betlehema.

Z glavnino zbranih sredstev želijo pomagati najbolj prizadetim otrokom v letošnjih ujmah. “O tem smo nekako razmišljali že v poletnih mesecih, ko smo na terenu opazovali posledice ujm in v živo videli stiske ljudi, še bolj pa zdaj, ko se na ta območja v družbi že malenkost pozablja. Družine na teh območjih bodo posledice (tako materialne, kot tudi 
duševne) čutile še precej časa, zato menimo, da lahko skavti pripomoremo ravno z našo vzgojo, ki je resnično celostna, vsebuje varovalne dejavnike na področju duševnega zdravja, 
hkrati pa je tudi igriva in sproščena. Z zbranimi sredstvi bomo tako organizirali dve vikend zimovanji za otroke in mlade, so sporočili v poslanici.”

 

Park vojaške zgodovine bo v času božično-novoletnih praznikov, od 26. decembra 2023 do 2. januarja 2023, odprt med 10. in 16. uro. Park bo 25. decembra 2023 in 1. januarja 2023 zaprt.

Za ogled notranjosti podmornice, ter za preizkus na simulatorju letenja MiG-21 je OBVEZNA PREDHODNA NAJAVA. Rezervacijo lahko opravite na 031 775 002 ali [email protected]. 

Kantina Pivka bo zaprta 24., 25., in 31. decembra ter 1. januarja. Med 26.12. in 29. decembrom bo Kantina odprta med 10:00 in 14:00, v soboto, 30. decembra in torek, 2. januarja 2024, pa med 12:00 in 16:00. 

V Parku vojaške zgodovine so se v soboto, 16. decembra,  srečali nekdanji podmorničarji in pridruženi člani Društva za ohranjanje podmorniške tradicije Podmorničar, ki deluje v okviru Zveze slovenskih častnikov. Člani društva skušajo s svojim delovanjem ohranjati zavest o dolgi in bogati zgodovini podmorništva ob vzhodni jadranski obali, v kateri so nemajhno vlogo igrali tudi slovenski podmorničarji.

V letošnjem letu je bil v Parku prvič predstavljeno tudi podvodno plovilo R-2, muzejski prikaz podmorničarske tradicije pa je obogatila še občasna razstava diverzantske opreme, ki jo je Parku vojaške zgodovine velikodušno podaril nekdanji vojaški potapljač Stane Mesec iz Škofje Loke. 

Vsekakor upamo, da se  v naslednjem letu srečamo na tradicionalnem Podmorničarskem vikendu v Parku vojaške zgodovine, ki bo predvidoma potekal 13. in 14. aprila 2024. Na potop! 

V ponedeljek, 11. decembra, je v Pokrajinskem muzeju Koper potekal mednarodni znanstveni simpozij 5. Dan kaštelirjev/gradišč – Arheologija Zgornjega Jadrana: interpretacija, implementacija, valorizacija. Izjemno zanimiv simpozij je predstavil tako dosežke in razvojne priložnosti projekta Kaštelir. Projekt »Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za trajnostni turizem in razvoj podeželja – od Krasa (preko Brkinov, Čičarije in Istre) do Kvarnerja«, z akronimom KAŠTELIR, je del Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Hrvaška in je potekal od 2018. Zaradi pozitivnih rezultatov in odlične sprejetosti v lokalnem okolju, je načrtovano tudi nadaljevanje projekta ter njegova nadgradnja.

Na tokratnem simpoziju se je na povabilo organizatorjev predstavil tudi Park vojaške zgodovine kot primer ohranjanja dediščine ter njene valorizacije. V svoji predstavitvi  je direktor Parka mag. Janko Boštjančič predstavil tako dosedanje aktivnosti pivškega muzeja na področju obravnave starejših zgodovinskih obdobji kot tudi načrte za prihodnost. Del teh aktivnosti je tudi poletna mednarodna šola arheologije v vasi Slavina, kjer kot partnerji nastopajo Park vojaške zgodovine Pivka, Narodni muzej Slovenije ter ameriška univerza Oshkosh iz Winscoisna (University of Wisconsin Oshkosh). Ta šola je predvidena tudi v letu 2024. Za povabilo na konferenco se organizatorjem iskreno zahvaljujemo, več o samem projektu pa lahko izveste na spletni strani www.kastelir.eu.

Park vojaške zgodovine se je tudi letos pridružil praznovanju Tega veselega dneva kulture in v nedeljo, 3. decembra, ob obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna, pripravil pester muzejski program.

Obiskovalci so se lahko kot del dodatne ponudbe udeležili strokovnega vodenja po razstavi »Enigma – skrivnostno zakulisje vojne«, v okviru katerega je direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjančič kot soavtor razstave in vodja projekta predstavil muzejski primerek te skrivnostne šifrirne naprave iz druge svetovne vojne ter znotraj širšega zgodovinskega konteksta osvetlil njen vpliv na potek zgodovinskega dogajanja. Udeleženci so se ob tej priložnosti seznanili tudi z vsebino novoizšlega kataloga Enigma – skrivnostno zakulisje vojne avtorjev mag. Janka Boštjančiča in dr. Andreja Gasparija, ki v razširjeni knjižni obliki sledi razstavi ter ob bogatem fotografskem in arhivskem gradivu prinaša poglobljen vpogled v obravnavano tematiko.

Za obiskovalce je bilo na Ta veseli dan kulture organizirano tudi eno zadnjih vodenj po iztekajoči se razstavi »Dvorec Ravne«, v kateri je prikazana zapuščina dvorca Ravne, nekdaj mogočne plemiške posesti v neposredni bližini Parka, kot pomembna prvina grajske dediščine na Pivškem.

Obisk Parka vojaške zgodovine je bil tega dne še ugodnejši, saj so si obiskovalci muzejske zbirke in razstave ogledali po polovični ceni. V sklopu dodatnega muzejskega programa so si lahko ob obisku samostojno ali v spremstvu muzejskih kustosov dr. Oresta Jarha, mag. Jožeta Podpečnika in Irene Uršič ogledali zbirke v Depojih državnih muzejev, s katerimi upravljajo Muzej novejše zgodovine Slovenije, Tehniški muzej Slovenije ter Narodni muzej Slovenije. Dogajanje je še obogatilo vodenje po gostujoči depojski razstavi leta »Fotografije iz Auschwitza« z dr. Moniko Kokalj Kočevar. 

Obiskovalci so se z zanimanjem udeležili dodatnih strokovnih vodenj in tako pobliže spoznali vsebino izbranih tematskih razstav, ki vsaka na svoj način obravnavajo pomembno zgodovinsko zapuščino. 

Puškomitraljez je bistveno lažji od klasičnega mitraljeza, zaradi česar ga lahko vojaki prenašajo tudi med hitrim bojevanjem. Gre torej za kombinacijo velike strelne moči in čim lažje uporabe. Puškomitraljezi naj ne bi presegali kalibra 8 mm, v sodobni uporabi pa so v pehoti puškomitraljezi zamenjali puške in tako bistveno povečali ognjeno moč le te.

Mitraljez Maxim m. 1910/30      

Pulemjot Maxima PM1910 je težek mitraljez ruskih sil prve svetovne vojne. Kasneje ga je uporabljala Rdeča armada, v aktivnih konfliktih in vojnah pa se pojavlja še danes. Orožje tehta 62,66 kilograma in meri 1.067 milimetrov. Osnovo predstavlja mitraljez Maxim, ki ga je iznašel Hiram Stevens. M1910 je nameščen na paru koles in vključuje ščit. Poleg osnovne pehotne verzije obstajajo tudi modeli za pritrditev na letala in mornariške verzije. Orožje ima standardni ruski kaliber tistega časa 7,62 × 54 mmR. M1910/30 je prva posodobitev začetne različice strojnice, ki je bila vpeljana v Rdečo armado. Nanj se lahko namesti optični merek.

Mitraljez Browning M2HB

Browning M2 je težki mitraljez kalibra 12,7 milimetra, ki ga je zasnoval John Browning proti koncu prve svetovne vojne. Mitraljez s podstavkom tehta 58 kilogramov in meri 1.654 milimetrov. Zasnovan je na osnovi predhodnika M1919 Browning, a ima večji in močnejši 12,7-milimetrski projektil. M2 se že več kot 80 let uporablja za boj proti pehoti, lahkim oklepnim vozilom in kot letalska strojnica. Skupno je bilo proizvedenih okrog 3 milijone primerkov. Orožje je bilo vpleteno v skoraj vse večje spopade od 1930. naprej. Jugoslavija je v sklopu ameriške vojaške pomoči dobila 2.466 primerkov in več kot 7,5 milijona kosov streliva.

Mitraljez M37 (ZB 30)

Češkoslovaška lahka strojnica je bila razvita kmalu po prvi svetovni vojni in predstavljala osnovo za številne druge lahke strojnice. Model ZB vz. 30J (M37) je nekoliko poznejša in nadgrajena verzija, namenjena izvozu v Jugoslavijo. Strojnica tehta 9,58 kilograma in meri 1.204 milimetre. Proizvodnjo je začelo podjetje Zbrojovka Brno. Jugoslavija je najprej kupila nekaj tisoč primerkov, kasneje pa licenco. Lahke strojnice je proizvajala Crvena zastava pod imenom M37. Orožje ima naboj kalibra 7,92 milimetra Mauser. Polni se z nabojniki, v katerih je prostora za 20 nabojev. Lahka strojnica je bila v vseh svojih variantah med drugo svetovno vojno množično uporabljena.

Puškomitraljez MG 42

MG 42 z vzdevkom »šarec« je nemški puškomitraljez iz druge svetovne vojne, razvit na podlagi predhodnika MG 34. Orožje tehta 11,57 kilograma in meri 1.120 milimetrov. Od MG 34 se razlikuje po višji kadenci, hitrejši menjavi cevi, enostavnejšem mehanizmu in znatno cenejši izdelavi. Oba modela sta uporabljala naboje 7,92 × 57 mm Mauser. Puškomitraljez MG 42 je imel zaradi velike hitrosti streljanja izrazit zvok. Z izdelavo so pričeli leta 1942 in do konca vojne izdelali okrog 750 tisoč kosov orožja. Po vojni so ga uporabljale številne druge države, marsikatere pa so ga tudi kopirale. Jugoslovanska različica je M53 »šarec«.

Besedilo: Rok Pirjevec