Park vojaške zgodovine bo v januarju odprt od ponedeljka do petka med 11. in 14. uro, v soboto in nedeljo pa med 10. in 16. uro.

Za ogled notranjosti podmornice in preizkus na simulatorju letenja kot dodatno muzejsko ponudbo je obvezna predhodna rezervacija termina na tel. št. +386 (0)31 775 002 ali po e-pošti [email protected].

Na današnji dan, 23. decembra 2003, je bil v Tivatu, Črni gori, med plovbo izveden zadnji potop diverzantske podmornice P-913 Zeta. Posadko so na tem potopu sestavljali mornarji in častniki mornarice Črne gore Aleksandar Petković, Srđan Nikolić, Salija Jašarević, Dragan Đukanović in Dalibor Žarić. To je bil tudi zadnji potop katerkoli podmornice nekdanje Jugoslovenske vojne mornarice. Zadnja podmorniška enota je bila dokončno ukinjena marca 2005, natanko 77 let po prihodu prvih dveh podmornic Hrabri (P-1) in Nebojša (P-2) v Tivat, kar predstavlja začetek podmorniških enot Jugoslovanske kraljeve vojne mornarice. Tivat je bil tako mesto rojstva kot zatona podmorničarstva na vzhodni strani Jadrana. 

Po donaciji podmornice P-913 s strani Črne gore Republiki Sloveniji leta 2008 je le-ta 17. aprila 2011 srečno prispela v Park vojaške zgodovine Pivka.  Spektakularen prevoz podmornice, ki je potovala iz podmorniške baze v Tivtu najprej v pristanišče Bar, potem pa prek Jadrana v Bari in na tovornjaku vzdolž Italije vse do Slovenije, je brezplačno izvedlo podjetje CEM-TIR d.o.o., razkladanje v Pivki pa podjetje Dvig d.o.o.

Donacija podmornice je bila v veliki meri plod večletnih prizadevanj nekdanjih podmorničarjev, ki se v Sloveniji združujejo v društvu Podmorničar. Ob tem velja posebej izpostaviti vlogo nekdanjega kontraadmirala Marjana Pogačnika in kapitana bojne ladje Vojka Gorupa.

Devetnajst metrov dolga in 76 ton težka podmornica P-913 Zeta spada med t. i. žepne oziroma diverzantske podmornice razreda Una. V osemdesetih letih so v vojni mornarici SFRJ prišli do zaključka, da večje podmornice niso primerne za izvajanje vrste nalog v Jadranskem morju zaradi njegovih specifičnih značilnosti, obenem pa so iskali bolj ekonomičen način povečanja podmorniške flote. Do leta 1989 je bilo v Splitu izdelanih šest žepnih podmornic, ki so jih poimenovali po rekah iz vsake republike SFRJ. Podmornica v Parku nosi ime po črnogorski reki Zeti, ob splovitvi pa je bila njena botra črnogorska občina Nikšić. Osnovno posadko podmornice so sestavljali štirje člani, prevažala pa je lahko tudi do šest diverzantov. Podmornica P-913 Zeta predstavlja izjemen primer vojaške tehnične dediščine, pri njenem razvoju pa so v precejšnjem deležu sodelovali tudi slovenski strokovnjaki in slovenska industrija. Poleg tehničnega spomenika pa podmornica Zeta predstavlja tudi spomenik generacijam slovenskih podmorničarjev, ki so bili v jugoslovanski vojni mornarici nadpovprečno zastopani.

Na današnji dan, 23. decembra, pred 33 leti, je bil izveden plebiscit, kjer smo se odločali o samostojni in neodvisni državi. Udeležilo se ga je 93,2 % volilnih upravičencev, med katerimi je “ZA” samostojno in neodvisno državo Slovenijo glasovalo 88,2 % vseh volivcev.

Glasovalnih mest je bilo 4143, v 62 občinah po vsej Sloveniji, od tega 102 po bolnišnicah, domovih, zdraviliščih in priporih. Volišča so bila uradno odprta od 7.00 do 19.00 ure. Neuradni izidi so bili znani ob 24.00 uri.

Park vojaške zgodovine je v sodelovanju z Arhivom Republike Slovenije in Zavodom Republike Slovenije za šolstvo leta 2021, ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije pripravil pedagoško zgodovinski projekt “Zbrali smo pogum.”

V okviru projekta je bila pripravljena spletna razstava z bogatim fotografskim, dokumentarnim in video gradivom, trije krajši izobraževalni filmi ter e-učno gradivo.

Konec leta 2021 je izšla tudi knjiga za šolarje o plebiscitu “Zbrali smo pogum, stopili smo skupaj” avtoric projekta dr. Vilme Brodnik, mag. Alenke Starman Alič in Ane Čič. Knjiga je na voljo v spletni trgovini Parka. 

 

 

V ponedeljek, 18. decembra 2023, je v Kranju potekal že 13. tradicionalni Valičev arheološki dan, na katerega je bil kot predavatelj že drugič zapored povabljen tudi direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjančič. Vsakoletni muzejski dogodek v organizaciji Gorenjskega muzeja, posvečen spominu na uveljavljenega arheologa in muzejskega kustosa Andreja Valiča (1931–2003), s serijo tematskih predavanj udeležence vsakič znova seznanja z novimi dognanji ter vsebinami na področju arheoloških raziskav in prinaša vpogled v različne vidike muzejske interpretacije arheološke, kulturne ter zgodovinske dediščine.

Mag. Janko Boštjančič je v okviru letošnjega Valičevega arheološkega dneva pripravil predavanje »Enigma – skrivnostno zakulisje vojne«, v katerim je zbranim predstavil pomen razvoja te skrivnostne nemške šifrirne naprave iz druge svetovne vojne, njen tehnološki opis in zapleten ustroj njenega delovanja. Pri tem je ob orisu širšega zgodovinskega konteksta izpostavil dolgo zamolčano vlogo tako poljskih strokovnjakov pod vodstvom Mariana Rejewskega kot britanskih na čelu z Alanom Turingom pri razbitju Enigmine šifre, kar je pomembno botrovalo izidu druge svetovne vojne. V drugem delu predavanja je mag. Boštjančič osvetlil zgodbo muzejskega primerka mornariške Enigme M4 z nemškega minolovca R 15, ki je bil aprila 1945 potopljen ob istrski obali. Zgodovinska najdba je bila po štirih desetletjih v morju dvignjena na površje, kjer je brez ustreznih zaščitnih posegov čakala na svojo nadaljnjo usodo. Po spletu srečnih naključij je bila poleti 2021 predana Parku vojaške zgodovine, ki je nemudoma pričel z zahtevnim postopkom njene konservacije. Konservirana Enigma predstavlja jedro muzejske razstave »Enigma – skrivnostno zakulisje vojne«, ki obiskovalce od aprila letos v stalni muzejski postavitvi seznanja s skrivnostmi šifrirne naprave, katere iznajdba je v tajnosti krojila potek druge svetovne vojne.

V okviru dogodka je istega dne izšel tudi zbornik Gorenjskega muzeja z naslovom 13. Valičev arheološki dan, v katerem so zajeta vsa predavanja letošnjih nastopajočih.

Skavti Skavtskega stega Postojna so v Park vojaške zgodovine tudi letos prinesli Luč miru iz Betlehema.

Z glavnino zbranih sredstev želijo pomagati najbolj prizadetim otrokom v letošnjih ujmah. “O tem smo nekako razmišljali že v poletnih mesecih, ko smo na terenu opazovali posledice ujm in v živo videli stiske ljudi, še bolj pa zdaj, ko se na ta območja v družbi že malenkost pozablja. Družine na teh območjih bodo posledice (tako materialne, kot tudi 
duševne) čutile še precej časa, zato menimo, da lahko skavti pripomoremo ravno z našo vzgojo, ki je resnično celostna, vsebuje varovalne dejavnike na področju duševnega zdravja, 
hkrati pa je tudi igriva in sproščena. Z zbranimi sredstvi bomo tako organizirali dve vikend zimovanji za otroke in mlade, so sporočili v poslanici.”