V nedeljo, 25. februarja, so Park vojaške zgodovine obiskali člani Društva Rapalska meja v spremstvu italijanskih kolegov iz različnih zgodovinskih društev iz Furlanija – Julijska krajina, ki se zanimajo za dediščino in ohranjanje ostalin italjanske utrdbene linije Alpskega zidu (Vallo Alpino). V Parku jih je sprejel tudi direktor mag. Janko Boštjančič, ki jim je izrekel dobrodošlico ter poudaril pripravljenost Parka po nadaljnem sodelovanju s društvi na obeh straneh ter odločivno vlogo, ki jih le ta prispevajo k ohranjanju in inetrpretaciji dediščine. Ob tej priložnosti so italjanski avtorji Parku podarli knjigo “Guardiani della storia” (Varuhi zgodovine).

Na obrobju Pivške kotline je sicer dobro ohranjena utrdbena zapuščina Alpskega zidu, ki ga je z namenom utrjevanja meje v tridesetih letih prejšnjega stoletja zgradila Kraljevina Italija. Za obrambo meje je bil osnovan poseben rod vojske »Guardia alla frontiera«. Utrjevanje meje je bilo finančno in organizacijsko ogromen projekt, ki je poleg izgradnje pretežno podzemnih utrdb obsegal tudi gradnjo vojašnic, skladišč, cest, vodnih zbiralnikov in podobno. Zanimivo je, da ta obrambni sistem nikoli ni služil za dejansko vojskovanje. Gradnja utrdb je potekala v največji tajnosti, saj domačini niso vedeli kaj gradijo. Delavce so pripeljali z juga Italije, domačini so dovažali le material, vodo ter hrano do stražarskih mest.

Utrdbe ali bunkerji kot jim pravijo domačini so imele in še imajo pridih skrivnostnosti, vsaj za dva največja utrdbena sistema na Primožu nad Pivko ter na Habjanovem hribu, pa lahko trdimo, da sta imela za tiste čase sodobne prezračevalne naprave s filtrskim sistemom, vodne rezervoarje, električni agregat in razsvetljavo, skladišče za hrano ter bivalne prostore za vojake. Osrednje utrdbe, ki se nahajajo na Primožu nad Pivko imajo 481 m utrjenih rovov, ki povezujejo vse funkcionalne prostore v podzemlju. Nekatere utrdbe okrog Pivke so Nemci v strahu pred partizani leta 1944 poskušali razstreliti, med njimi tudi največje na Primožu, vendar jim je to le delno uspelo. Zelo zanimiv ter dobro ohranjen je sistem utrdb na Habjanovem hribu, ki se nahaja tako rekoč v središču Pivke.

Obiskovalce iz italije je zanimal predvsem ogled obrambnih položajev in utrdbe na Primožu, zlasti unikaten dvojni topniški blok, ki velja za izjemo med sicer zelo uniformiranimi tipi obrambnih položajev, imenovanih tudi “opera” (it. Dela), pa tudi dobro ohranjen sistem podzemnih prostorov in hodnikov, ki so povezovali posamezne položaje utrdbe. Ogledu utrdb je sledila ogled Parka vojaške zgodovine.

V nedeljo, 25. februarja, je v bližini Logatca potekala slovesnost ob 80. obletnici padca ameriškega bombnika B-24H-5-CF 41-29244 »Double Trouble«. Renata Gutnik in Raul Semenič sta podrobno raziskala zgodbo padlega bombnika in njegove posadke ter navezala neposredne stike s sorodniki posadke v ZDA. Postavila sta tudi spomenik in informacijsko ploščo na kraju padca, kjer je bila organizirana tudi slovesnost. Zgodba letala »Double Trouble« je predstavljena na stalni razstavi Parka vojaške zgodovine »Do pekla in nazaj«, posvečeni padlim ameriškim letalom med drugo svetovno vojno na slovenskem ozemlju. Tako Raul kot Renata sta pomembno prispevala k postavitvi razstave, tudi s prikazom originalnih predmetov posadke ter razbitin letala.

Dogajanje ob padcu letala 41-29244 je usodno povezano z zavezniško operacijo Argument, ki je potekala med 20. in 26. februarjem 1944. V okviru operacije so zavezniške sile nad ključne proizvodne obrate nemške letalske industrije v mestih Leipzig, Brunswick, Gotha, Regensburg, Schweinfurt, Augsburg, Stuttgart in Steyr poslale močne formacije bombnikov v spremstvu lovcev, zlasti novega P-51 Mustang. V šestih dneh napadov so bombniki 8. zračne sile opravili preko 3.000 poletov, letala 15. zračne sile pa več kot 500; skupno so odvrgli preko 10.000 ton bomb. Cena operacije je bila visoka, saj so zavezniki izgubili 226 bombnikov in 28 lovcev, vendar so bile v primerjavi s predhodnimi misijami s podobnimi cilji izgube kljub temu manjše; med operacijo so zavezniki tako izgubili le okoli 7 % vseh sodelujočih letal, medtem ko je odstotek v operacijah pred njo dosegal skoraj 30 %. Učinek operacije na proizvodnjo nemških letal je bil kljub vsemu zanemarljiv, saj ta ni bila bistveno okrnjena; izrazito večji vpliv pa je imela na nemški pilotski kader, ki je bil po operaciji praktično zdesetkan. Izgube letal je bilo namreč še mogoče nadoknaditi, medtem ko je izguba skoraj 100 izkušenih pilotov za Nemce predstavljala pravo katastrofo. Zavezniška stran je tako prevzela pobudo, saj so opogumljene in samozavestnejše posadke aktivno sprožale spopade z nemškim vojnim letalstvom ter ga sistematično uničevale.

Sestrelitev »Double Trouble«

Formacijo bombnikov sta eno uro pred prihodom na cilj iz jugozahodne strani napadli prvi dve skupini nemških lovcev. Nemški lovci so se sprva osredotočili na skupino 36 bombnikov B-17, ki je vodila glavno skupino 103 liberatorjev. Število spremljevalnih ameriških lovcev je bilo omejeno, zato je skupno 85 lovcev P-38 in P-47 bombnike ščitilo samo določen del leta. Nemški lovci so izkoristili priložnost in skupino bombnikov B-17 napadli takoj, ko so dosegli Reko. Prvi dve nemški lovski skupini sta sestrelili tri »leteče trdnjave« in osem liberatorjev, sami pa so ob tem izgubili štiri lovce Bf 109. V boj so poslali tudi nemške lovce iz avstrijske baze (Wien-Seyring), ki so v okolici Alp sestrelili še sedem bombnikov B-24 in ob tem izgubili tri svoje lovce. Vse kaže na to, da naj bi letalo 41-29244 »Double Trouble« usodno zadel nemški pilot Helmut Vogel iz 2. lovske skupine (JG 53), ki je slovela po izjemno izkušenih pilotih; za Vogla je bila to namreč druga sestrelitev tistega dne. Letalo »Double Trouble« je bilo v napadu zadeto in močno poškodovano. Pilot je posadki ukazal izskok, sam pa je poskušal pristati z letalom in tako rešiti tiste člane, ki se po zadetku niso oglasili na interkom. Z izskokom se je rešilo pet članov posadke, pet pa jih je bilo ubitih, med njimi tudi pilot Pries. Trije strelci so bili verjetno ubiti že v napadu nemških lovcev. Trupla umrlih letalcev so bila kmalu oropana in slečena do grelnega kombinezona; na logaškem pokopališču so jih pokopali šele po sedmih dneh. Eden izmed preživelih letalcev si je pri izskoku močno poškodoval nogo, poleg tega se je pri izskoku poškodoval še eden. Preživele letalce so najprej zajeli logaški domobranci, nato pa so jih prevzeli Nemci, ki so oskrbeli oba ranjena in jih vseh pet prepeljali v vojaška taborišča za letalce. Razdelili so jih v tri taborišča. Vseh pet letalcev se je po koncu vojne srečno vrnilo v ZDA, kjer so si ustvarili družine in kariero.

Pietetne slovesnosti sta se poleg poveljnika 1. brigade Slovenske vojske polkovnika Gregorja Vodeba udeležila tudi ameriška veleposlanica Jamie Lindler Harpootlian in ameriški vojaški ataše v Sloveniji podpolkovnik Daniel Mayeda. S strani Parka vojaške zgodovine sta se dogodka udeležila direktor Parka mag. Janko Boštjančič in Boštjan Kurent.

Člani posadke B-24H-5-CF:

• Pilot – podporočnik Edwin H. (Heine) Pries, 0-745173
• Kopilot – podporočnik Frank R. Gerrity, 0-811363
• Navigator – podporočnik James W. Cottrell, 0-689726
• Bombarder – podporočnik George A. Evens, 0-688948
• Strelec (zgornja kupola) – inženir narednik Harold Koslow, 11090076
• Strelec (spodnja kupola) – narednik Steve Varga, 15333985
• Desni bočni strelec, radiooperater – narednik Joseph J. McCord, 15382924
• Levi bočni strelec – narednik Salvatore P. Scafidi, 11091044
• Nosni strelec – narednik Don T. Abernathy, 14158859
• Repni strelec – narednik Thaddeus S. Tokarski, 33477925

Park vojaške zgodovine so v ponedeljek, 19. februarja, obiskali pripadniki stalnega poveljstva Večnacionalnih sil kopenske vojske (Multinational Land Force Permanent Planning Staff – MLF PPS).

MLF je večnacionalna enota v velikosti brigade, ki jo sestavljajo oborožene sile Italije, Slovenije in Madžarske; Avstrija, Hrvaška, Črna gora ter Albanija pa imajo status opazovalk. Poveljstvo sil je v videmski vojašnici na sedežu Alpinske brigade Julia, kjer svoje dolžnosti opravljajo tudi dva častnika in podčastnik Slovenske vojske.

Slovenija je bila skupaj z Italijo in Madžarsko leta 1998 soustanoviteljica Večnacionalnih sil kopenske vojske – lahke pehotne enote na ravni brigade, ki je na voljo za hiter odziv na varnostne izzive. Sile so v 25-letni zgodovini sodelovale v več mednarodnih operacijah obvladovanja kriznih razmer, in sicer na Kosovu ter v Afganistanu in Libanonu, pripadniki članic ter opazovalk pa redno sodelujejo na skupnih vojaških vajah in usposabljanjih. Italija kot vodilna država zagotavlja poveljnika Večnacionalnih sil kopenske vojske, ki je tudi poveljnik Alpinske brigade Julia, in večji del brigadnega poveljstva, dodatno pa ga krepi še izbrano število osebja slovenskih ter madžarskih oboroženih sil. Tri pehotne polke ali bataljone pa ob aktiviranju brigade prispeva vsaka pogodbenica. Ob popolni mobilizaciji ima brigada okoli 4.000 vojakov.

Brigada je lani praznovala 25-letnico obstoja. Njeni pripadniki so se ob obisku Parka vojaške zgodovine seznanili z muzejsko ponudbo in si z zanimanjem ogledali muzejske zbirke ter razstave, pri čemer jih je, posebej še tuje pripadnike v skupini, zlasti pritegnila nosilna razstava »Pot v samostojnost«, posvečena prelomnemu obdobju slovenskega osamosvajanja in vojni, ki je sledila. Udeleženci ekskurzije so ob zaključku vodstvu izrazili vse pohvale za uspešno delo na področju predstavljanja vojaškozgodovinske dediščine in Parku podarili tudi plaketo enote. Za obisk in plaketo se jim iskreno zahvaljujemo.

Horatio Nelson velja za enega najslavnejših admiralov v zgodovini. Njegovi najodmevnejši zmagi sta gotovo bitka pri zalivu Abukir ob obali Egipta leta 1798, kjer je dokazal, da Napoleon ni nepremagljiv in popolno uničenje francosko-španskega ladjevja pri Trafalgarju leta 1805. V slednji bitki je admiral Nelson tudi padel v boju na krovu svoje poveljniške ladje HMS Victory.

Razstava obeležuje admiralove dosežke in njegov manj znan obisk slovenskih dežel v spremstvu kraljice Neaplja in Sicilije Marije Karoline, hčerke cesarice Marije Terezije. Leta 1800 ga je pot proti Dunaju vodila iz Trsta mimo Postojnske jame in Ljubljane ter prelaza Ljubelj v Avstrijo. V Ljubljani ga je mestna elita s pomembnejši meščani sprejela z velikimi častmi. Priredili so mu tudi poseben koncert v Filharmoniji. V Hotelu Slon, kjer je Nelson prespal, so 7. septembra 2023 odkrili spominsko ploščo, ki jo je dopolnjevala gostujoča rastava, ki jo je pripravil Park vojaške zgodovine Pivka.

Razstava se je po gostovanju vrnila v Park, sedaj pa se nahaja na sedežu britanskega veleposlaništva v Ljubljani, kjer jo lahko obiščete v avli stavbe TR3. Na ogled je Nelsonova zgodba, s poudarkom na njegovem obisku slovenskih dežel in nekaj originalnih grafik iz 19. in začetka 20. stoletja. Postavitev je podprlo Veleposlaništvo Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, Park vojaške zgodovine in podjetje Guardiaris d.o.o.

Park vojaške zgodovine bo v času zimskih počitnic med 17. februarjem in 3. marcem 2024 odprt vsak dan med 10. in 16. uro. 

OBVEZNA JE PREDHODNA NAJAVA za ogled notranjosti podmornice in za preizkus na simulatorju letenja z MiG-21.

Rezervacijo lahko opravite na 031 775 002 ali [email protected].

V Parku vojaške zgodovine je včeraj, 8. februarja, muzejski vsakdan zimske sezone obudilo razgibano dogajanje ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je k obisku privabilo doslej rekordno število obiskovalcev. Na praznični dan se je namreč med muzejskimi eksponati sprehodila množica skoraj 2.200 obiskovalcev, zlasti družin s šolarji, katerih živahna energija je napolnila muzejske paviljone.

Številni med njimi so si z zanimanjem ogledali pred dnevi odprto razstavo »Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu«. Najnovejša razstava Parka vojaške zgodovine obuja zgodovinski spomin na vojaško poljsko bolnišnico, ki je v letu 1917 pri vasi Kosovelje nudila zdravstveno oskrbo ranjenim in bolnim vojakom v zaledju soške fronte. Avtor razstave, direktor Parka mag. Janko Boštjančič, je ob tej priložnosti zbranim predstavil vsebino razstave s poudarkom na njenem jedru – umetelno dovršeni maketi, v kateri je njen avtor Franci Pogačar v merilu 1 : 10 detajlno poustvaril kapelo, ki je bila postavljena sredi bolnišničnega kompleksa za potrebe duhovne oskrbe ranjenih in bolnih ter bolnišničnega osebja.

V okviru dodatnih vsebin so bili pripravljeni tudi več splošnih vodenj po zbirkah in razstavah v paviljonih A, B ter C in specializirano vodenje po tematski razstavi »Enigma – skrivnostno zakulisje vojne«, kjer je orisana zgodba muzejskega primerka te skrivnostne šifrirne naprave iz druge svetovne vojne.

Ljubitelje filmskih projekcij in dokumentarnih filmov sta navdušili ekskluzivni projekciji filmov Društva Kolut »Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice« ter »Slovenec, ki je preletel stoletje«. Prvi, pripravljen v povezavi z razstavo »Lipicanci – žive legende«, osvetljuje zgodbo o legendarnem vojaškem reševanju plemenitih lipicancev s Češke med drugo svetovno vojno s strani ameriške vojske, medtem ko drugi pripoveduje življenjsko zgodbo Jurija Kraigherja – Žoreta, katerega zasluge v letalstvu so predstavljene tudi na stalni razstavi Parka vojaške zgodovine »Do pekla in nazaj – zgodba padlih ameriških letal med drugo svetovno vojno na območju Slovenije«.

Muzejski program je popestrila mobilna igra »Vitezov izziv«, ob kateri so mladi obiskovalci z reševanjem zabavnih, resničnostnih in pustolovskih nalog na mobilnih telefonih spoznavali muzejske zbirke ter razstave. Interaktivno zasnovana aplikacija je igralcem na tak način približala oddaljena poglavja iz naše zgodovine in jih seznanila z bogato vojaškozgodovinsko dediščino tega območja. Najmlajši obiskovalci so se lahko udeležili tudi raznolikih otroških delavnic, pri čemer so se še posebej z veseljem lotili izziva izdelave modelov vojaških vozil iz kock. 

Ob dodatnem programu in splošnih ter strokovnih vodenjih so si obiskovalci tega dne muzejske zbirke in razstave ogledali po podaljšanem urniku ter polovični ceni, tj. s 50 % popusta pri nakupu osnovne muzejske vstopnice.

Krona praznovanja slovenskega kulturnega dneva v Parku vojaške zgodovine je bil nastop pevske skupine Hrušiški fanti iz Brkinov, ki že od leta 1955 zbira, poustvarja in ohranja ljudsko pesemsko izročilo brkinskih vasi. Sozvočje znanih vojaških ljudskih napevov je množico obiskovalcev med jeklenimi eksponati opomnilo, da nobena vojna ne zmore zaustavili človeške ustvarjalnosti in upanja po svetli prihodnosti, kar najbolj nazorno odražajo ravno besedila ljudskih pesmi.