Vabljeni k branju nove izdaje spletne publikacije ICOMAM-a, kjer je tokrat objavljen tudi prispevek mag. Janka Boštjančiča o zanimivi zgodbi reševanja lipicancev med drugo svetovno vojno. V slovenščini je celoten članek dostopen tukaj.

Mednarodno združenje vojnih in vojaških muzejev ICOMAM deluje v okviru svetovnega muzejskega združenja ICOM, ki vključuje večino svetovnih muzejev. ICOMAM povezuje vojaškozgodovinske muzeje in zbirke orožja s celega sveta s ciljem mreženja muzejskih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z vojaško zgodovino, izmenjave znanj ter izkušenj in dvigovanja standardov varstva dediščine. Združenje vodi mednarodni izvršilni odbor muzejskih strokovnjakov. Leta 2022 je bil na jesenski generalni skupščini ICOMAM-a v odbor za 3-letni mandat izvoljen direktor Parka mag. Janko Boštjančič.

Ameriški predsednik Joe Biden je danes sporočil novico, da bodo v okviru infrastrukturnega zakona obnovili/nadomestili t.i. Blatnikov most, ki povezuje zvezni državi Minnesoto in Wisconsin. Most je bil zgrajen leta 1961 in poimenovan po vplivnem ameriškem Slovencu Johnu Antonu Blatniku.

Njegova zgodba je predstavljena tudi v stalni razstavi “DO PEKLA IN NAZAJ – Zgodba padlih ameriških letal med II. svetovno vojno na območju Slovenije,” ki je bila v Parku vojaške zgodovine, ob podpori Veleposlaništva ZDA v Sloveniji, odprta leta 2017.

John Blatnik se je rodil leta 1911 v slovenski rudarski družini v Minnesoti. Leta 1935 je zaključil študij kemije in bil leta 1941 izvoljen v senat države Minnesota. Ob vstopu Združenih držav Amerike v drugo svetovno vojno se je kot prostovoljec priključil vojnemu letalstvu, kjer je bil zaradi znanja slovenskega jezika dodeljen enoti OSS (Office of Strategic Services – Urad za strateške službe).

V povezavi z Glavnim štabom hrvaških partizanov je avgusta in septembra 1944 v okolici Gline na Hrvaškem kot stotnik vodil skupino za reševanje ameriških letalcev, v kateri so bili še višji vodnik Joseph Bradshaw ml. in desetnik Arthur S. Kern. V januarju 1945 se je pridružil Glavnemu štabu Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije v Beli krajini. Partizane je spremljal vse do osvoboditve Trsta. Kljub temu, da je osebno veliko pripomogel k nemoteni pomoči zahodnih zaveznikov partizanskim enotam, je OZNA stotnika Blatnika v svojih poročilih označila za nasprotnika narodnoosvobodilnega gibanja.

John Blatnik je bil leta 1946 kot demokratski zastopnik izvoljen v ameriški kongres; vanj je bil nato izvoljen še trinajstkrat.
Leta 1971 je bil po njem poimenovan 2431 m dolg most preko zaliva St. Louis, ki povezuje Minnesoto in Wisconsin.
John Blatnik, ki se je rad vračal v Slovenijo, je umrl decembra 1991. Leta 1996 je posmrtno prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije “za zasluge v dobro slovenskega naroda med drugo svetovno vojno in po njej ter ob osamosvajanju in za krepitev prijateljstva med Združenimi državami Amerike in Republiko Slovenijo.”

Nad Vipavsko dolino in morjem se na robu kraške planote ponosno dviga razgledni vrh Cerje. Tu stoji 25 m visok Pomnik miru, postavljen v spomin vsem braniteljem slovenske zemlje v zgodovini naroda. Kamniti velikan, postavljen na pobudo društva TIGR, med zidovi skriva dragocene zaklade zgodovine in umetnosti. Zanimiva arhitektura veličastne trdnjave je umeščena v osrčje naravnega amfiteatra, od koder pogledi potujejo na vse strani neba. Ko se pred vami razprostrejo Jadransko morje, Furlanska nižina, Julijske Alpe in Vipavska dolina, se zdi, kot da ujamete svobodo ptice.

OBISKOVALCI POMNIKA MIRU NA CERJU IN PARKA VOJAŠKE ZGODOVINE

Obiskovalci ob obisku ene izmed destinacij prejmejo kupone, s katerimi lahko pri nakupu vstopnic na preostali točkI v roku treh mesecev uveljavljajo 25-odstotni popust.

Vodniki in strokovni delavci Parka vojaške zgodovine so se odzvali prijaznemu povabilu Dine Pivka ter se udeležili nadvse zanimivega in poučnega vodenja po sodobno zasnovani predstavitvi treh velikih zveri, ki domujejo v Sloveniji. Gre za zanimiv in edinstven poučno-zabavni center v Sloveniji. Center Dina v Pivki prikazuje zanimiv svet volka, risa in medveda v ambientu čarobnega gozda s pomočjo najsodobnejše tehnologije virtualne in obogatene resničnosti.

Obiskovalci centra se lahko na 10 postajah s pomočjo interaktivnih medijskih orodij in zanimivih zgodb potopijo v svet treh velikih zveri. S tehnologijo navidezne resničnosti na primer izkusijo razlike v čutnem zaznavanju posameznih živali in človeka. Center Dina tako predstavlja pomembno dopolnitev turistične ponudbe na le občinskem temveč nacionalnem nivoju kar se odraža tudi v vedno več obiskovalcih. Ti lahko več o samem obisku Dine izvedo tudi na spletni strani: https://www.dinapivka.si/

Za vse udeležence je bil obisk nedvomno poučen, želimo pa se zahvaliti vodnici Heleni Šneberger Mandelj za odlično vodenje ter direktorici Zavoda za turizem Pivka Jani Gržinič za povabilo in sprejem.

Predstavniki Parka vojaške zgodovine so v petek, 5. januarja, na prijazno povabilo g. Maurizia Bressana obiskali razmeroma nepoznano lokacijo v centru Trsta. Gre za kompleks zaklonišč za zaščito pred bombardiranji iz časa druge svetovne vojne, imenovan »Kleine Berlin«. Zaklonišče je razdeljeno na tako imenovani nemški del in del, namenjen civilnemu prebivalstvu – italijanski del.  

Trst je bil 1. oktobra 1943 imenovan za glavno mesto novoustanovljene Operativne cone Jadransko primorje, ki je obsegala Furlanijo, Istro in del slovenskega ozemlja pod italijansko okupacijo pred njeno kapitulacijo. Pospešeno gradnjo zaklonišč na ozemlju Operativne cone je v času nemške okupacije izvajalo več zasebnih podjetij pod okriljem nemške organizacije Todt. Po prvem bombnem napadu na Trst 10. junija 1944 je dokončanje zaklonišča postalo prioriteta. Do leta 1944 je bila dokončana večina tunelov, vendar so se dela najverjetneje nadaljevala vse do konca vojne. Dne 29. aprila 1945 sta general Globočnik in gauleiter Rainer zapustila Trst ter zbežala proti Avstriji, kjer so ju zajeli zavezniki. Dan pozneje je v mestu prišlo do vstaje proti okupatorjem, 1. maja 1945 pa so v Trst vkorakale prve partizanske enote, ki so obkolile še zadnje nemške položaje, med njimi tudi zaklonišče Kleine Berlin. Boji so bili kmalu zaključeni in zadnji pripadniki nemške obrambe Trsta so se predali 3. maja na Opčinah.

Mreža tunelov je imela štiri vhode, od tega tri za civiliste in enega izključno za uporabo nemške vojske. Nemški del zaklonišča je povezoval tedanji štab poveljnika Odila Globočnika v Villi Ara in stavbo današnjega sodišča – Tribunala v Trstu. Predel zaklonišča, ki je bil namenjen nemškim vojakom, je obsegal približno 1000 m2. Civilistom je bil vstop vanj popolnoma prepovedan, do njega je lahko izjemoma dostopal samo električar podjetja Luigi Presel, zadolžen za nameščanje novih žarnic. Nemški del sestavljajo velike podzemne sobane, ki se pravokotno priključujejo na glavni tunel. Kompleks je imel pomožni generator in baterije, zaplenjene s tržaških ribiških plovil, ki bi bile uporabljene v primeru izpada elektrike. Vojaki so z žganjem premoga poskušali zmanjševati veliko stopnjo vlažnosti v tunelih, vendar je napeljava prezračevalnih cevi dim vodila naravnost v civilni ali italijanski predel zaklonišča, kar je pomenilo hudo pomanjkanje kisika za tam nastanjene ljudi. V italijanskem sektorju so tuneli preprostejši, ob zidovih so opremljeni z lesenimi klopmi, z nekaj vmesnimi prečnimi povezovalnimi tuneli. Civilisti so vanje vstopali skozi tri vhode z današnje ulice Fabia Severa.

Danes je večina kompleksa urejena za obisk turistov in navdušencev nad zgodovino. V njem so postavljene različne razstave, eno sestavljajo številne fotografije in zemljevidi bombardiranja Trsta, druga predstavlja vojaška ter civilna zaklonišča in obrambne strukture iz časa prve svetovne vojne. Ogledamo si lahko tudi razne predmete iz obdobja prve in druge svetovne vojne ter povojnega časa. Zgodovino tunelov še danes raziskuje in predstavlja Speleološka sekcija tržaškega alpinističnega društva. Skozi tunele se letno  sprehodi med 4000 in 5000 obiskovalcev. Ogledi so na voljo v angleškem in italijanskem jeziku le ob predhodni najavi po e-pošti: [email protected] ali [email protected].

Ob tem se še enkrat zahvaljujemo g. Mauriziu Bressanu za odlično vodenje in nasploh vsa trud ter energijo, ki jo skupaj z ostalimi člani Tržaškega alpinističnega društva vlaga v ohranjanje tega pomembnega segmenta vojaškozgodovinske dediščine Trsta in njegove okolice, vezane tudi na našo zgodovino. G. Bressano je Parku vojaške zgodovine ob zaključku ogleda doniral tudi nekaj predmetov iz lastne zbirke, ki bodo predstavljeni v naslednjih tednih; izbor nagrajenih maket pa je Parku podaril že leta 2018, za kar se mu je direktor Parka mag. Janko Boštjančič iskreno zahvalil.   

Avtor: Timotej Horvat

Kolektiv Parka si je konec lanskega leta z zanimanjem ogledal akvarij v Pulju s poudarkom na najnovejši zbirki Gallerion. Obsežna zbirka maket in originalnih predmetov nazorno prikazuje bogato dediščino avstro-ogrske mornarice in njene povezave s pristaniščem Pulj.

Gre za eno najobsežnejših tovrstnih zbirk, ki je svoj dom našla v nekdanji avstro-ogrski trdnjavi Verudela, s čimer se utrdbena in muzejska dediščina na unikaten način prepletata z delovanjem akvarija. Maja lani je bila izvedena tudi širitev zbirk v sosednjo utrdbo San Giovanni. Lokacijo letno obišče več kot 200.000 obiskovalcev, sodelavci akvarija pa se poleg turistične ponudbe ukvarjajo tudi z mednarodnim znanstveno-raziskovalnim delom. Akvariju Pulj se ob tem zahvaljujemo za gostoljubnost in odlično vodenje po zbirki, iskrena hvala zlasti energični direktorici, ki je gonilna sila razvoja Akvarija vse od njegovih začetkov, ter veliko uspeha pri vseh nadaljnjih projektih!