Včasih se zgodovina ne piše v velikih dvoranah v soju lestencev, ampak v izbah preprostih hiš ob jutranji zarji. Tudi vdaja 97. korpusa, ki je pomenila konec reško-tržaške operacije, ni bila podpisana v razkošni dvorani, temveč v Petrovi hiši v Zagorju, v kateri so v prvih dneh maja 1945 vzpostavili štab IV. korpusa jugoslovanske vojske. O tem, kako je epilog ene največjih bitk v zaledju severnega Jadrana doživela kot enajstletna deklica, je v četrtek, 5. marca 2026, v SeneCura Domu starejših občanov Pivka pripovedovala ga. Marija Tomšiči iz Zagorja.

Leta 2025 je bila v Parku vojaške zgodovine ob 80-letnici konca druge svetovne vojne postavljena razstava “Vojna do konca – reško-tržaška operacija v aprilu in maju 1945”, v kateri je posebno mesto dobila tudi zgodba Petrove hiše, kjer je bila zapečatena usoda nemškega 97. korpusa. Ga. Marija Tomšič (roj. Fatur) je skupaj s svojima mlajšima sestrama kot majhna deklica opazovala, kako se je njihova domačija spremenila v vojaški štab. Prav tam je v ponedeljek, 7. maja 1945, štiri minute čez 6. uro zjutraj poveljnik 392. legionarske divizije polkovnik Rudolf Reindl v imenu nemškega generala Ludwiga Küblerja podpisal predajo 16.000 vojakov.

Dogodek, ki je bil v prvi vrsti namenjen stanovalcem SeneCura Doma starejših občanov Pivka, ni potekal v ustaljeni obliki klasičnega predavanja, temveč kot pogovor, v katerem je ga. Marija Tomšič delila svoje dragocene spomine. Stanovalci so dogodek, s katerim je Park svoje vsebine znova približal lokalni skupnosti, sprejeli z velikim zanimanjem in zadovoljstvom.

Septembra lani je minilo 170 let, odkar se je v Badnu pri Dunaju mnogo prezgodaj zaključila bleščeča vojaška kariera barona Andreja Čehovina, čigar prsi so krasila tri najvišja vojaška priznanja za hrabrost: red Marije Terezije ter zlata in srebrna medalja za hrabrost I. stopnje.

Andrej Čehovin se je rodil leta 1810 v skromni kmečki družini pri Rokčevih v zaselku Dolanci v Gornji Branici. Gimnazijo je začel obiskovati v Gorici, tretji letnik je dokončal v Novem mestu, četrtega pa vpisal v Ljubljani. “Tu je ostal le prvo polletje; strastna želja, da bi postal vojak, mu namreč ni dala miru. Kljub temu, da je bila njegova prva prošnja zaradi telesne šibkosti zavrnjena in da sta temu izrecno nasprotovala tako oče kot ostalo sorodstvo, mu je naposled uspelo – leta 1831 je bil sprejet v cesarsko armado,” lahko med drugim beremo v publikaciji 𝐍𝐚𝐣𝐡𝐫𝐚𝐛𝐫𝐞𝐣𝐬̌𝐢 𝐦𝐞𝐝 𝐡𝐫𝐚𝐛𝐫𝐢𝐦𝐢 – 𝐛𝐚𝐫𝐨𝐧 𝐀𝐧𝐝𝐫𝐞𝐣 𝐂̌𝐞𝐡𝐨𝐯𝐢𝐧 (𝟏𝟖𝟏𝟎–𝟏𝟖𝟓𝟓), ki jo je izdal Park vojaške zgodovine iz Pivke in jo bosta na Gradu Kromberk predstavila avtorja 𝐦𝐚𝐠. 𝐉𝐚𝐧𝐤𝐨 𝐁𝐨𝐬̌𝐭𝐣𝐚𝐧𝐜̌𝐢𝐜̌ in 𝐝𝐫. 𝐏𝐚𝐯𝐞𝐥 𝐂𝐚𝐫.

V spomin na Andreja Čehovina 𝐠𝐨𝐬𝐭𝐢𝐦𝐨 𝐯 𝐕𝐢𝐥𝐢 𝐁𝐚𝐫𝐭𝐨𝐥𝐨𝐦𝐞𝐢 𝐯 𝐒𝐨𝐥𝐤𝐚𝐧𝐮 𝐨𝐝 𝐤𝐨𝐧𝐜𝐚 𝐭𝐞𝐠𝐚 𝐭𝐞𝐝𝐧𝐚 𝐭𝐮𝐝𝐢 𝐳𝐚𝐜̌𝐚𝐬𝐧𝐨 𝐫𝐚𝐳𝐬𝐭𝐚𝐯𝐨, ki je nastala v sklopu istoimenskega projekta.

Park vojaške zgodovine bo v marcu odprt od ponedeljka do petka med 10. in 15. uro, v soboto in nedeljo pa med 10. in 17. uro.

Za ogled notranjosti podmornice kot dodatna muzejska ponudba je obvezna predhodna rezervacija termina na tel. št. +386 (0)31 775 002 ali po e-pošti [email protected].

V Parku vojaške zgodovine smo, 28. februarja 2025, gostili redni letni zbor Društva za ohranjanje podmorniške tradicije Podmorničar, v okviru katerega delujejo številni nekdanji podmorničarji iz Slovenije. Člani društva skušajo s svojim delovanjem ohranjati zavest o dolgi in bogati zgodovini podmorništva ob vzhodni jadranski obali, v kateri so nemajhno vlogo igrali tudi slovenski podmorničarji. Poleg tega gre ravno članom Društva Podmorničar tudi največja zasluga za pridobitev nekdanje diverzantske podmornice P-913 Zeta, ki je v aprilu 2011 prispela v Slovenijo iz Črne gore.

Srečanja, ki se že vrsto let odvija v Parku vojaške zgodovine, se je tudi tokrat udeležilo zelo veliko število članov. Poleg pregleda letnega načrta in načrtovanih ter izvedenih društvenih aktivnosti so nekdanji podmorničarji v okviru dogodka tudi že začeli z intenzivnimi pripravami na Podmorničarski vikend.

Gre za tematski vikend, s katerim v Parku vojaške zgodovine vsako leto obeležujemo obletnico prihoda podmornice P-913 Zeta. Prireditev poteka v tesnem sodelovanju z nekdanjimi podmorničarji iz Društva Podmorničar, ki ob tej priložnosti obiskovalce popeljejo v notranjost podmornice in jim razkrivajo skrivnostni svet življenja in dela pod morsko gladino. Letošnji Podmorničarski vikend bo v Parku vojaške zgodovine organiziran 18. in 19. aprila 2026. ​

Na potop! 

 

Pred kratkim je Zveza slovenskih častnikov v vojašnici Postojna gostila odmevno mednarodno zasedanje organizacije CISOR, ki predstavlja krovno združenje rezervnih podčastnikov zveze NATO in partnerskih držav. Gre za organizacijo z dolgoletno tradicijo, ustanovljeno že leta 1963, ki danes pod finskim predsedstvom povezuje osemnajst držav.

Srečanje v Sloveniji bo ostalo zapisano kot zgodovinski mejnik, saj so udeleženci prav pri nas sprejeli ključne odločitve za prihodnji razvoj. Med najpomembnejšimi sta bila soglasna potrditev Madžarske kot nove polnopravne članice in sprejetje sklepa o registraciji CISOR kot samostojnega pravnega subjekta, kar bo organizaciji omogočilo večjo stabilnost in učinkovitejše delovanje v mednarodnem okolju.

Ob robu uradnih dolžnosti so delegati obiskali tudi Park vojaške zgodovine. Med ogledom bogatih muzejskih zbirk so se seznanili s slovensko vojaško dediščino in zgodovino, kar je dodatno utrdilo vezi med predstavniki različnih vojsk. Dejstvo, da so bile tako pomembne mednarodne odločitve sprejete v Sloveniji, je veliko priznanje za Zvezo slovenskih častnikov in Slovensko vojsko.

V petek, 20. februarja 2026, je bila v Mestnem vojnem muzeju za mir »Diego de Henriquez« v Trstu  odprta razstava Glasovi hladne vojne »Voci della Guerra Fredda«. Razstavo je pripravilo društvo Storigrafica APS v soorganizaciji z Občino Trst, med partnerji projekta pa sodeluje tudi Park vojaške zgodovine.

Razstava osvetljuje izkušnjo mladih, ki so v času hladne vojne služili obvezni vojaški rok v Furlaniji-Julijski krajini, Park vojaške zgodovine pa je projektu prispeval še dve pričevanji iz druge strani meje. Projekt in razstava tako skozi pričevanja ter zgodbe predstavljata spomine na služenje vojaškega roka in vsakdanje življenje v vojašnicah ter utrdbah na obeh straneh nekdanje železne zavese.

 

Postavitev v ospredje postavlja človeško razsežnost vojaške službe ter obiskovalcem ponuja poglobljeno in interaktivno izkušnjo. Razstavni prostor sestavlja osem tematskih totemov z dodatnimi vsebinami, dostopnimi s QR-kodami, muzejska postavitev, ki omogoča izkustveni vpogled v življenje v vojaški spalnici in dokumentarni film, ki povzema raziskovalni projekt ter nastanek razstave.

Razstava predstavlja sintezo obsežnega projekta ustne zgodovine, v okviru katerega je nastal spletni portal vociguerrafredda.it. Projekt je izvedlo društvo Storigrafica APS s podporo uprave avtonomne regije Furlanija-Julijska krajna in CiviBank – Gruppo Sparkasse. Temelji na bogatem arhivu intervjujev in osebnih spominov ter raziskuje prepletenost vojske z lokalnim družbenim okoljem, v katerem je prisotnost vojakov in častnikov pomembno zaznamovala gospodarski ter prostorski razvoj skupnosti.

Avtorja razstave Massimo Sgambati in Lorenzo Ielen sta ob tej priložnosti predstavila raziskovalni pristop ter pomen ohranjanja ustnih pričevanj o obdobju, katerega materialne sledi izginjajo z zapiranjem nekdanjih vojašnic.

Razstava bo na ogled od 21. februarja do 12. aprila 2026 v Mestnem vojnem muzeju za mir »Diego de Henriquez« v Trstu od srede do nedelje med 10.00 in 17.00.