V nedeljo, 25. februarja, je v bližini Logatca potekala slovesnost ob 80. obletnici padca ameriškega bombnika B-24H-5-CF 41-29244 »Double Trouble«. Renata Gutnik in Raul Semenič sta podrobno raziskala zgodbo padlega bombnika in njegove posadke ter navezala neposredne stike s sorodniki posadke v ZDA. Postavila sta tudi spomenik in informacijsko ploščo na kraju padca, kjer je bila organizirana tudi slovesnost. Zgodba letala »Double Trouble« je predstavljena na stalni razstavi Parka vojaške zgodovine »Do pekla in nazaj«, posvečeni padlim ameriškim letalom med drugo svetovno vojno na slovenskem ozemlju. Tako Raul kot Renata sta pomembno prispevala k postavitvi razstave, tudi s prikazom originalnih predmetov posadke ter razbitin letala.

Dogajanje ob padcu letala 41-29244 je usodno povezano z zavezniško operacijo Argument, ki je potekala med 20. in 26. februarjem 1944. V okviru operacije so zavezniške sile nad ključne proizvodne obrate nemške letalske industrije v mestih Leipzig, Brunswick, Gotha, Regensburg, Schweinfurt, Augsburg, Stuttgart in Steyr poslale močne formacije bombnikov v spremstvu lovcev, zlasti novega P-51 Mustang. V šestih dneh napadov so bombniki 8. zračne sile opravili preko 3.000 poletov, letala 15. zračne sile pa več kot 500; skupno so odvrgli preko 10.000 ton bomb. Cena operacije je bila visoka, saj so zavezniki izgubili 226 bombnikov in 28 lovcev, vendar so bile v primerjavi s predhodnimi misijami s podobnimi cilji izgube kljub temu manjše; med operacijo so zavezniki tako izgubili le okoli 7 % vseh sodelujočih letal, medtem ko je odstotek v operacijah pred njo dosegal skoraj 30 %. Učinek operacije na proizvodnjo nemških letal je bil kljub vsemu zanemarljiv, saj ta ni bila bistveno okrnjena; izrazito večji vpliv pa je imela na nemški pilotski kader, ki je bil po operaciji praktično zdesetkan. Izgube letal je bilo namreč še mogoče nadoknaditi, medtem ko je izguba skoraj 100 izkušenih pilotov za Nemce predstavljala pravo katastrofo. Zavezniška stran je tako prevzela pobudo, saj so opogumljene in samozavestnejše posadke aktivno sprožale spopade z nemškim vojnim letalstvom ter ga sistematično uničevale.

Sestrelitev »Double Trouble«

Formacijo bombnikov sta eno uro pred prihodom na cilj iz jugozahodne strani napadli prvi dve skupini nemških lovcev. Nemški lovci so se sprva osredotočili na skupino 36 bombnikov B-17, ki je vodila glavno skupino 103 liberatorjev. Število spremljevalnih ameriških lovcev je bilo omejeno, zato je skupno 85 lovcev P-38 in P-47 bombnike ščitilo samo določen del leta. Nemški lovci so izkoristili priložnost in skupino bombnikov B-17 napadli takoj, ko so dosegli Reko. Prvi dve nemški lovski skupini sta sestrelili tri »leteče trdnjave« in osem liberatorjev, sami pa so ob tem izgubili štiri lovce Bf 109. V boj so poslali tudi nemške lovce iz avstrijske baze (Wien-Seyring), ki so v okolici Alp sestrelili še sedem bombnikov B-24 in ob tem izgubili tri svoje lovce. Vse kaže na to, da naj bi letalo 41-29244 »Double Trouble« usodno zadel nemški pilot Helmut Vogel iz 2. lovske skupine (JG 53), ki je slovela po izjemno izkušenih pilotih; za Vogla je bila to namreč druga sestrelitev tistega dne. Letalo »Double Trouble« je bilo v napadu zadeto in močno poškodovano. Pilot je posadki ukazal izskok, sam pa je poskušal pristati z letalom in tako rešiti tiste člane, ki se po zadetku niso oglasili na interkom. Z izskokom se je rešilo pet članov posadke, pet pa jih je bilo ubitih, med njimi tudi pilot Pries. Trije strelci so bili verjetno ubiti že v napadu nemških lovcev. Trupla umrlih letalcev so bila kmalu oropana in slečena do grelnega kombinezona; na logaškem pokopališču so jih pokopali šele po sedmih dneh. Eden izmed preživelih letalcev si je pri izskoku močno poškodoval nogo, poleg tega se je pri izskoku poškodoval še eden. Preživele letalce so najprej zajeli logaški domobranci, nato pa so jih prevzeli Nemci, ki so oskrbeli oba ranjena in jih vseh pet prepeljali v vojaška taborišča za letalce. Razdelili so jih v tri taborišča. Vseh pet letalcev se je po koncu vojne srečno vrnilo v ZDA, kjer so si ustvarili družine in kariero.

Pietetne slovesnosti sta se poleg poveljnika 1. brigade Slovenske vojske polkovnika Gregorja Vodeba udeležila tudi ameriška veleposlanica Jamie Lindler Harpootlian in ameriški vojaški ataše v Sloveniji podpolkovnik Daniel Mayeda. S strani Parka vojaške zgodovine sta se dogodka udeležila direktor Parka mag. Janko Boštjančič in Boštjan Kurent.

Člani posadke B-24H-5-CF:

• Pilot – podporočnik Edwin H. (Heine) Pries, 0-745173
• Kopilot – podporočnik Frank R. Gerrity, 0-811363
• Navigator – podporočnik James W. Cottrell, 0-689726
• Bombarder – podporočnik George A. Evens, 0-688948
• Strelec (zgornja kupola) – inženir narednik Harold Koslow, 11090076
• Strelec (spodnja kupola) – narednik Steve Varga, 15333985
• Desni bočni strelec, radiooperater – narednik Joseph J. McCord, 15382924
• Levi bočni strelec – narednik Salvatore P. Scafidi, 11091044
• Nosni strelec – narednik Don T. Abernathy, 14158859
• Repni strelec – narednik Thaddeus S. Tokarski, 33477925

Park vojaške zgodovine so v ponedeljek, 19. februarja, obiskali pripadniki stalnega poveljstva Večnacionalnih sil kopenske vojske (Multinational Land Force Permanent Planning Staff – MLF PPS).

MLF je večnacionalna enota v velikosti brigade, ki jo sestavljajo oborožene sile Italije, Slovenije in Madžarske; Avstrija, Hrvaška, Črna gora ter Albanija pa imajo status opazovalk. Poveljstvo sil je v videmski vojašnici na sedežu Alpinske brigade Julia, kjer svoje dolžnosti opravljajo tudi dva častnika in podčastnik Slovenske vojske.

Slovenija je bila skupaj z Italijo in Madžarsko leta 1998 soustanoviteljica Večnacionalnih sil kopenske vojske – lahke pehotne enote na ravni brigade, ki je na voljo za hiter odziv na varnostne izzive. Sile so v 25-letni zgodovini sodelovale v več mednarodnih operacijah obvladovanja kriznih razmer, in sicer na Kosovu ter v Afganistanu in Libanonu, pripadniki članic ter opazovalk pa redno sodelujejo na skupnih vojaških vajah in usposabljanjih. Italija kot vodilna država zagotavlja poveljnika Večnacionalnih sil kopenske vojske, ki je tudi poveljnik Alpinske brigade Julia, in večji del brigadnega poveljstva, dodatno pa ga krepi še izbrano število osebja slovenskih ter madžarskih oboroženih sil. Tri pehotne polke ali bataljone pa ob aktiviranju brigade prispeva vsaka pogodbenica. Ob popolni mobilizaciji ima brigada okoli 4.000 vojakov.

Brigada je lani praznovala 25-letnico obstoja. Njeni pripadniki so se ob obisku Parka vojaške zgodovine seznanili z muzejsko ponudbo in si z zanimanjem ogledali muzejske zbirke ter razstave, pri čemer jih je, posebej še tuje pripadnike v skupini, zlasti pritegnila nosilna razstava »Pot v samostojnost«, posvečena prelomnemu obdobju slovenskega osamosvajanja in vojni, ki je sledila. Udeleženci ekskurzije so ob zaključku vodstvu izrazili vse pohvale za uspešno delo na področju predstavljanja vojaškozgodovinske dediščine in Parku podarili tudi plaketo enote. Za obisk in plaketo se jim iskreno zahvaljujemo.

Horatio Nelson velja za enega najslavnejših admiralov v zgodovini. Njegovi najodmevnejši zmagi sta gotovo bitka pri zalivu Abukir ob obali Egipta leta 1798, kjer je dokazal, da Napoleon ni nepremagljiv in popolno uničenje francosko-španskega ladjevja pri Trafalgarju leta 1805. V slednji bitki je admiral Nelson tudi padel v boju na krovu svoje poveljniške ladje HMS Victory.

Razstava obeležuje admiralove dosežke in njegov manj znan obisk slovenskih dežel v spremstvu kraljice Neaplja in Sicilije Marije Karoline, hčerke cesarice Marije Terezije. Leta 1800 ga je pot proti Dunaju vodila iz Trsta mimo Postojnske jame in Ljubljane ter prelaza Ljubelj v Avstrijo. V Ljubljani ga je mestna elita s pomembnejši meščani sprejela z velikimi častmi. Priredili so mu tudi poseben koncert v Filharmoniji. V Hotelu Slon, kjer je Nelson prespal, so 7. septembra 2023 odkrili spominsko ploščo, ki jo je dopolnjevala gostujoča rastava, ki jo je pripravil Park vojaške zgodovine Pivka.

Razstava se je po gostovanju vrnila v Park, sedaj pa se nahaja na sedežu britanskega veleposlaništva v Ljubljani, kjer jo lahko obiščete v avli stavbe TR3. Na ogled je Nelsonova zgodba, s poudarkom na njegovem obisku slovenskih dežel in nekaj originalnih grafik iz 19. in začetka 20. stoletja. Postavitev je podprlo Veleposlaništvo Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, Park vojaške zgodovine in podjetje Guardiaris d.o.o.

Park vojaške zgodovine bo v času zimskih počitnic med 17. februarjem in 3. marcem 2024 odprt vsak dan med 10. in 16. uro. 

OBVEZNA JE PREDHODNA NAJAVA za ogled notranjosti podmornice in za preizkus na simulatorju letenja z MiG-21.

Rezervacijo lahko opravite na 031 775 002 ali [email protected].

V Parku vojaške zgodovine je včeraj, 8. februarja, muzejski vsakdan zimske sezone obudilo razgibano dogajanje ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je k obisku privabilo doslej rekordno število obiskovalcev. Na praznični dan se je namreč med muzejskimi eksponati sprehodila množica skoraj 2.200 obiskovalcev, zlasti družin s šolarji, katerih živahna energija je napolnila muzejske paviljone.

Številni med njimi so si z zanimanjem ogledali pred dnevi odprto razstavo »Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu«. Najnovejša razstava Parka vojaške zgodovine obuja zgodovinski spomin na vojaško poljsko bolnišnico, ki je v letu 1917 pri vasi Kosovelje nudila zdravstveno oskrbo ranjenim in bolnim vojakom v zaledju soške fronte. Avtor razstave, direktor Parka mag. Janko Boštjančič, je ob tej priložnosti zbranim predstavil vsebino razstave s poudarkom na njenem jedru – umetelno dovršeni maketi, v kateri je njen avtor Franci Pogačar v merilu 1 : 10 detajlno poustvaril kapelo, ki je bila postavljena sredi bolnišničnega kompleksa za potrebe duhovne oskrbe ranjenih in bolnih ter bolnišničnega osebja.

V okviru dodatnih vsebin so bili pripravljeni tudi več splošnih vodenj po zbirkah in razstavah v paviljonih A, B ter C in specializirano vodenje po tematski razstavi »Enigma – skrivnostno zakulisje vojne«, kjer je orisana zgodba muzejskega primerka te skrivnostne šifrirne naprave iz druge svetovne vojne.

Ljubitelje filmskih projekcij in dokumentarnih filmov sta navdušili ekskluzivni projekciji filmov Društva Kolut »Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice« ter »Slovenec, ki je preletel stoletje«. Prvi, pripravljen v povezavi z razstavo »Lipicanci – žive legende«, osvetljuje zgodbo o legendarnem vojaškem reševanju plemenitih lipicancev s Češke med drugo svetovno vojno s strani ameriške vojske, medtem ko drugi pripoveduje življenjsko zgodbo Jurija Kraigherja – Žoreta, katerega zasluge v letalstvu so predstavljene tudi na stalni razstavi Parka vojaške zgodovine »Do pekla in nazaj – zgodba padlih ameriških letal med drugo svetovno vojno na območju Slovenije«.

Muzejski program je popestrila mobilna igra »Vitezov izziv«, ob kateri so mladi obiskovalci z reševanjem zabavnih, resničnostnih in pustolovskih nalog na mobilnih telefonih spoznavali muzejske zbirke ter razstave. Interaktivno zasnovana aplikacija je igralcem na tak način približala oddaljena poglavja iz naše zgodovine in jih seznanila z bogato vojaškozgodovinsko dediščino tega območja. Najmlajši obiskovalci so se lahko udeležili tudi raznolikih otroških delavnic, pri čemer so se še posebej z veseljem lotili izziva izdelave modelov vojaških vozil iz kock. 

Ob dodatnem programu in splošnih ter strokovnih vodenjih so si obiskovalci tega dne muzejske zbirke in razstave ogledali po podaljšanem urniku ter polovični ceni, tj. s 50 % popusta pri nakupu osnovne muzejske vstopnice.

Krona praznovanja slovenskega kulturnega dneva v Parku vojaške zgodovine je bil nastop pevske skupine Hrušiški fanti iz Brkinov, ki že od leta 1955 zbira, poustvarja in ohranja ljudsko pesemsko izročilo brkinskih vasi. Sozvočje znanih vojaških ljudskih napevov je množico obiskovalcev med jeklenimi eksponati opomnilo, da nobena vojna ne zmore zaustavili človeške ustvarjalnosti in upanja po svetli prihodnosti, kar najbolj nazorno odražajo ravno besedila ljudskih pesmi.

V Parku vojaške zgodovine so danes, 6. februarja, vstopili v mesec kulture z odprtjem nove razstave »Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu«. Med več deset vojaškimi bolnišnicami, ki so v času prve svetovne vojne nudile zdravstveno oskrbo ranjenim in bolnim vojakom v zaledju soške fronte, je v letu 1917 ena stala tudi v vasi Kosovelje na Krasu. Tudi na to bi verjetno že legel prah zgodovinske pozabe, če ne bi na mestu, kjer je nekoč bila, nanjo opozarjali ostanki imenitne bolnišnične kapele.

Park vojaške zgodovine so za ta projekt navdušili domačini iz Kosovelj in okoliških vasi, ki si vztrajno prizadevajo za obuditev zgodovinskega spomina na pestro dogajanje v njihovi vasi ter njeni okolici v času prve svetovne vojne in nameravajo kapelo kot spomin ter opomin na vojno dogajanje tudi postaviti nazaj. Avtor razstave o Feldspitalu 808 je direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjančič.

Avstro-ogrska vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 je bila vzpostavljena že na srbski fronti kmalu po začetku vojne, a so jo po italijanski vojni napovedi prestavili na soško fronto. Kot nepogrešljiv del zaledne zdravstvene oskrbe vojakov je najprej stala v Škrbini na Krasu, dokler ni bila začasno premaknjena v Štanjel. Aprila 1917 je začela delovati na novi lokaciji v Kosoveljah, kjer je bilo ranjenim in bolnim na voljo 170 postelj. Bolnišnični kompleks v Kosoveljah je sestavljalo 9 bolnišničnih zgradb – štiri barake za ranjene in bolne, baraka za okrevanje, oficirska baraka, očesna klinika, baraka za obolele s hemeroidi ter kuhinjska baraka. Po preboju fronte oktobra 1917 se je bolnišnica preselila v mesto Motta di Livenza 40 kilometrov severovzhodno od Benetk, kjer je ostala do konca vojne.

Jedro razstave o Feldspitalu 808 predstavlja maketa kapele, ki je bila sočasno z bolnišničnimi barakami postavljena sredi kompleksa v Kosoveljah za potrebe duhovne oskrbe ranjenih in bolnih ter bolnišničnega osebja. Umetelno dovršeno maketo kapele je po naročilu Parka vojaške zgodovine z izjemno skrbjo za detajle in zgodovinsko avtentičnost izdelal Franci Pogačar iz Polja v Ljubljani, pri čemer je v njeno izdelavo vložil več kot 2.500 ur svojega dela. Izdelava makete je bila velik izziv, saj je bila kapela po drugi svetovni vojni podrta, dolgo časa pa ni bila poznana niti nobena njena fotografija. Pripravo načrta makete je omogočila šele dragocena najdba albuma fotografij Feldspitala 808, ki ga je po spletu naključij v Nemčiji odkril znani zbiralec fotografij Marko Mohorčič. Prav na podlagi fotografij in terenskih izmer je arhitekt Tomaž Bekš iz Kosovelj narisal natančen načrt kapele, ki je bil podlaga za izdelavo makete.

Doslej še neobjavljeno fotografsko gradivo predstavlja tudi pomembno obogatitev razstave o Feldspitalu 808, saj obiskovalce seznanja s podobo kapele, ki je v času najhujše vojne vihre ranjenim in trpečim nudila tolažbo ter uteho.

Razstavo sta v premični panojski konstrukciji, zasnovani tudi za gostovanja drugod, oblikovala Barbara Sirk in Žiga Okorn iz podjetja Uvid.si d.o.o. Postavitev razstave so kot sponzorji podprli Občina Sežana, podjetje Dvig d.o.o. z Vrhnike, Razvojno društvo Pliska in podjetji MISEL d.o.o. ter AVTO JEREB d.o.o. Velike zasluge pri izvedbi projekta so imeli tudi donatorji iz Kosovelj.   

Razstava je bila v Parku vojaške zgodovine s krajšo slovesnostjo odprta danes, 6. februarja 2024. Glede na to, da je pomemben delež zdravstvene oskrbe v Feldspitalu 808 nosil Malteški viteški red, je bilo predvideno, da bo razstavo kot častni gost odprl veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda v Republiki Sloveniji Njegova Ekscelenca knez Mariano Hugo von Windisch-Graetz, a je moral zaradi nenadejanih obveznosti v Rimu preklicati svojo udeležbo na dogodku. V nagovoru, ki ga je v njegovem imenu prebral kancler Slovenske asociacije Malteškega viteškega reda Roman Vučajnk, se je knez Windisch-Graetz iskreno zahvalil vodstvu Parka vojaške zgodovine za povabilo in pohvalil strokovni pristop Parka vojaške zgodovine k obravnavi vojaškozgodovinske dediščine, ki mora biti po njegovih besedah predstavljena z velikim občutkom za človeško trpljenje. Pri tem je izrazil posebno zadovoljstvo, da razstava predstavlja tudi pomembo vlogo Malteškega viteškega reda med prvo svetovno vojno, in pozval k prekinitvi vseh vojn. Na velik pomen Feldspitala 808 je opozoril tudi Dušan Luin, domačin iz Kosovelj in eden glavnih pobudnikov prizadevanj po obnovi kapele v Kosoveljah ter obuditvi njenega zgodovinskega spomina. Izjemno ustvarjalno pot avtorja makete kapele Francija Pogačarja in njegov obsežen opus pa je udeležencem predstavil dr. Janez Bogataj, priznani slovenski etnolog, ki že desetletja spremlja njegov umetniški razvoj.   

Slovesnosti ob odprtju razstave in predstavitvi makete kapele so se udeležili tudi namestnik veleposlanika Slovaške republike Peter Bak, madžarski vojaški ataše polkovnik László Kaputa, župan Občine Sežana Andrej Sila, župan Občine Pivka Robert Smrdelj, poveljnik društva Malteška pomoč Slovenije Franci Bukovnik, načelnik Vojaškega vikariata Slovenske vojske Matej Jakopič, predstavniki mesta Motta di Livenza in drugi visoki gostje.

^{Ugledni gostje in spozorji razstave. Foto: Simon Avsec}

Kulturno noto dogodku je pridodal nastop instrumentalno-vokalne skupine Naši fantje, v kateri ustvarjajo domačini s Krasa.

Razstava »Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu« bo v Parku vojaške zgodovine predvidoma na ogled dva meseca, nato pa bo odšla na gostovanje drugam.