Park vojaške zgodovine se je tudi letos pridružil nacionalnemu promocijskemu projektu slovenskih muzejev in galerij Poletna muzejska noč ter v soboto, 15. junija, obiskovalcem v večernih urah ob obogatenem muzejskem programu brezplačno odprl svoja vrata.

Letošnjo Poletno muzejsko noč v Parku vojaške zgodovine je kot osrednji dogodek zaznamovalo odprtje gostujoče razstave Muzeja varšavske vstaje »Varšavska vstaja 1944«, ki je bila pripravljena na pobudo poljskega veleposlaništva ob 80. obletnici varšavske vstaje. Razstavo je odprl veleposlanik Republike Poljske v Sloveniji Njegova Ekscelenca Krzysztof Olendzki, častne goste in prvo skupino obiskovalcev pa je po razstavi popeljal dr. Karol Mazur, vodja Oddelka za izobraževanje v Muzeju varšavske vstaje.

Muzejski utrip je obogatila tudi manjša slovesnost ob helikopterju Mil Mi-8, v okviru katere so se obiskovalci seznanili z zgodbo tega impozantnega muzejskega primerka in njegovo povezavo s helikopterjem enakega tipa, poznanega pod vzdevkom TO »Vrček«, ki je sodeloval v vojnem dogajanju leta 1991. Poleg prikaza zgodbe helikopterja TO »Vrček« med vojno za Slovenijo je bil ob zaključku obnove eksponata v okviru slovesnosti poseben poudarek dan predstavitvi restavracije helikopterja Mi-8 v barvno shemo helikopterja TO »Vrček«. Udeleženci so si lahko ob tej priložnosti ekskluzivno ogledali tudi notranjost helikopterja, kjer je bila pripravljena tudi projekcija fotografij delovanja helikopterja Mi-8 v vojni leta ’91 in same obnove predmetnega helikopterja. Helikopter je leta 2023 obnovil Vojaški muzej SV. Dogodka sta se udeležila tudi veleposlanik Republike Poljske v Sloveniji Njegova Ekscelenca Krzysztof Olendzki s soprogo, saj je helikopter prišel v Slovenijo na podlagi muzejske izmenjave eksponatov s poljskim vojaškim muzejem. 

Program dogajanja so obogatila raznolika vodenja po muzejskih zbirkah in razstavah. Ob vodenem ogledu nosilne razstave »Pot v samostojnost« so se obiskovalci poučili o prelomnem obdobju slovenskega osamosvajanja. Kot del dodatne ponudbe pa je bilo organizirano tudi vodenje po razstavi »Enigma – skrivnostno zakulisje vojne«, ki je zaradi celovite obravnave muzejskega primerka te skrivnostne nemške šifrirne naprave iz druge svetovne vojne maja letos prejela Valvasorjevo nagrado za enkratne muzejske dosežke.  Veliko zanimanja je bilo tudi za vodene oglede notranjosti podmornice kot tudi za preizkus na simulatorjih letenja z letaloma MiG-21 ter Spitfire. 

Obiskovalcem so bile tudi letos na Poletno muzejsko noč prosto dostopne zbirke Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Tehniškega muzeja Slovenije ter Narodnega muzeja Slovenije v Depojih državnih muzejev. V okviru obogatenega dogajanja so se lahko udeležili vodenja po občasni razstavi »Kolesa usod: zbirka koles Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije« ter po zbirki Rudolfa Cvetka. Muzejski program v Depojih državnih muzejev je sklenila še konservatorska delavnica »Ko kolo zablesti!«. 

Razgibano dogajanje Poletne muzejske noči je v Park vojaške zgodovine tudi letos k obisku pritegnilo zavidljivo množico, saj si je muzejske zbirke in razstave v prijetnem vzdušju zgodnjepoletnega večera ogledalo več kot 500 obiskovalcev.

Varšavska vstaja leta 1944 predstavlja eno najbolj tragičnih, a tudi najbolj junaških obdobij v zgodovini poljskega naroda. Poljska vlada v izgnanstvu se je konec julija 1944 odločila, da sproži vojaško akcijo Domovinske armade (Armia Krajowa), s katero bi osvobodili poljsko prestolnico Varšavo. S tem so želeli prehiteti prodirajočo Rdečo armado in tako vzpostaviti pogoje za neodvisno ter suvereno poljsko državo po koncu vojne. Vstaja se je začela 1. avgusta 1944 in naj bi predvidoma trajala le nekaj dni. A Stalin je zaukazal zaustavitev prodora Rdeče armade na reki Visli, s čimer so bili vstajniki po začetnih vojaških uspehih prisiljeni sami vztrajati v boju z Nemci.

Varšavska vstaja je trajala 63 dni, njena bilanca pa je bila grozljiva. Padlo je več kot 15.000 vojakov Domovinske armade, Nemci pa so pobili tudi več kot 180.000 prebivalcev Varšave, več kot pol milijona prebivalcev pa izselili ali pa zaprli v koncentracijska taborišča. Številne stavbe v središču mesta so bile porušene že v bojih, a kljub temu so Nemci v naslednjih tednih z načrtnim rušenjem podrli večji del mesta.

Kljub tej izjemno visoki ceni predstavlja Poljakom varšavska vstaja tudi 80 let po njenem koncu simbol njihove želje po svobodi, demokraciji in suverenosti poljske države.

Na predlog poljskega veleposlaništva je bila ob 80. obletnici varšavske vstaje v Parku vojaške zgodovine postavljena muzejska razstava, ki jo je pripravil Muzej varšavske vstaje. Razstava je bila odprta v soboto, 15. junija, kot osrednji dogodek letošnje Poletne muzejske noči v Parku vojaške zgodovine.   

Razstavo je odprl veleposlanik Republike Poljske v Sloveniji Njegova Ekscelenca Krzysztof Olendzki. V slavnostnem nagovoru je poudaril, da je sporočilo varšavske vstaje aktualno tudi še danes, in izrazil ponos, da bo razstava z gostovanjem v Parku vojaške zgodovine ohranjala spomin na to tragično obdobje poljske zgodovine ter ga predstavljala tudi slovenski javnosti. Dodal je tudi, da to, kar je sovjetski totalitarizem sprožil v Varšavi leta 1944, zdaj izvaja ruski avtoritarizem v Ukrajini.   

Na nujnost ozaveščanja o pomenu varšavske vstaje je opozoril tudi direktor Parka mag. Janko Boštjančič: »Zakaj neki bi se po 80 letih spominjali enega najbolj tragičnih in pretresljivih poglavij poljske zgodovine? Poglavja, polnega neskončnega trpljenja, potokov krvi vojakov Domovinske armade in krvi ter solz žena, otrok, starcev … Poglavja, polnega ruševin uničenega mesta in dima sežganih trupel. A varšavska vstaja je bila več kot to. Šlo je za pravi izbruh junaštva, ljubezni do domovine, ljubezni do svobode, zavezanosti demokraciji. Zato izražam veselje in le s težavo skrivam ponos ekipe Parka vojaške zgodovine, da lahko gostimo to razstavo, katere odprtje je zaznamovalo letošnjo Poletno muzejsko noč, njena postavitev pa bo obogatila celo letošnjo sezono našega muzeja.«

V imenu Muzeja varšavske vstaje se je odprtja udeležil dr. Karol Mazur, vodja Oddelka za izobraževanje v tem muzeju, ki je po razstavi popeljal častne goste in prvo skupino obiskovalcev.

Razstava bo v Parku vojaške zgodovine na ogled vse do oktobra. Spremljata jo tudi dva filma, in sicer krajši film »Mesto ruševin« (6 min), ki se predvaja vsak dan, ter unikatni rekonstruirani dokumentarec »Varšavska vstaja« rež. J. Komase (83 min), ki bo na ogled vsako soboto in nedeljo.   

V torek, 4. junija, je bila v Kobariškem muzeju odprta gostujoča razstava Parka vojaške zgodovine “Vojaška poljska bolnišnica Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu”. Zgodbo bolnišnice in kapele je najprej v krajšem predavanju predstavil direktor Parka in avtor razstave, mag. Janko Boštjančič. Na velik pomen Feldspitala 808 je opozoril tudi Dušan Luin, domačin iz Kosovelj in eden glavnih pobudnikov prizadevanj po obnovi kapele v Kosoveljah ter obuditvi njenega zgodovinskega spomina.

Avstro-ogrska vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 je bila vzpostavljena že na srbski fronti kmalu po začetku vojne, a so jo po italijanski vojni napovedi prestavili na soško fronto. Kot nepogrešljiv del zaledne zdravstvene oskrbe vojakov je najprej stala v Škrbini na Krasu, dokler ni bila začasno premaknjena v Štanjel. Aprila 1917 je začela delovati na novi lokaciji v Kosoveljah, kjer je bilo ranjenim in bolnim na voljo 170 postelj. Bolnišnični kompleks v Kosoveljah je sestavljalo 9 bolnišničnih zgradb – štiri barake za ranjene in bolne, baraka za okrevanje, oficirska baraka, očesna klinika, baraka za obolele s hemeroidi ter kuhinjska baraka. Po preboju fronte oktobra 1917 se je bolnišnica preselila v mesto Motta di Livenza 40 kilometrov severovzhodno od Benetk, kjer je ostala do konca vojne.

Jedro razstave o Feldspitalu 808 predstavlja maketa kapele, ki je bila sočasno z bolnišničnimi barakami postavljena sredi kompleksa v Kosoveljah za potrebe duhovne oskrbe ranjenih in bolnih ter bolnišničnega osebja. Umetelno dovršeno maketo kapele je po naročilu Parka vojaške zgodovine z izjemno skrbjo za detajle in zgodovinsko avtentičnost izdelal Franci Pogačar iz Polja v Ljubljani, pri čemer je v njeno izdelavo vložil več kot 2.500 ur svojega dela. Izdelava makete je bila velik izziv, saj je bila kapela po drugi svetovni vojni podrta, dolgo časa pa ni bila poznana niti nobena njena fotografija. Pripravo načrta makete je omogočila šele dragocena najdba albuma fotografij Feldspitala 808, ki ga je po spletu naključij v Nemčiji odkril znani zbiralec fotografij Marko Mohorčič. Prav na podlagi fotografij in terenskih izmer je arhitekt Tomaž Bekš iz Kosovelj narisal natančen načrt kapele, ki je bil podlaga za izdelavo makete.

Gostovanje razstave je nadaljevanje odličnega sodelovanja Kobariškega muzeja, Fundacije Poti miru ter Parka vojaške zgodovine. Razstave bo na ogled do oktobra 2024 v času uradnih ur Kobariškega muzeja.

V Parku vojaške zgodovine so se v okviru Maistrovega leta v sredo, 29. maja, spominu na izjemne zasluge in zapuščino generala Rudolfa Maistra poklonili s pogovornim večerom na temo »Marija Maister in njeno sorodstvo na Pivškem«. Zbrane je uvodoma pozdravil direktor Parka mag. Janko Boštjančič in v kratkem nagovoru izpostavil pomen Maistrovega leta, ki po njegovih besedah pomeni priložnost ne samo za spoznavanje življenja Rudolfa Maistra kot karizmatičnega generala ter branitelja slovenske severne meje, ampak tudi časa, v katerem je živel, in njegovih najbližjih, ki so pomembno doprinesli k njegovim uspehom.

V predavanju, pripravljenim v sodelovanju z Zgodovinskim inštitutom Milka Kosa in Vojaškim muzejem Slovenske vojske, so bili tako osvetljeni drobci iz Maistrovega zasebnega življena s posebnim poudarkom na veliki vlogi njegove žene Marije Maister. Njeno življenje in delo sta v pogovoru, ki ga je povezoval dr. Gregor Antoličič z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa, zbranim predstavila Majda Potrata kot ena največjih poznavalk Marije Maister pri nas ter zgodovinar Igor Gardelin. Marija Maister, rojena leta 1885 v Logatcu, je bila že od mladosti močno vpeta v javno društveno življenje tistega časa, pri čemer se je poleg kulturnega in društvenega udejstvovanja uveljavila tudi s humanitarnim delom.

V pogovornem večeru je bila izpostavljena tudi njena povezava s Pivko, na katero je pri svojem raziskovalnem delu po naključju naletel Igor Gardelin, in sicer je ob raziskovanju zgodovine dvorca Ravne ugotovil, da je bil s Kala pri Pivki doma njen stari oče.

V ponedeljek 13. maja je Park vojaške zgodovine obiskala skupina starodobnikov Willys iz Nizozemske, ki so se v Pivki ustavil v okviru tradicionalnega Pokala Nekaf. Gre za vsakoletni dogodek, ki ga organizirajo zbiratelji in lastniki slavnih “jeepov” izvedenkee M38A1 “Nekaf”, ki so jih izdelovali med letoma 1955 in 1962. Dogodek poteka v sodelovanju z raznimi muzeji in nizozemsko vojsko. Udeleženci se vsako leto zapeljejo po brezpotjih, kolovozih in scenskih pokrajinah ter ob njih tudi prenočujejo. Organizacijo letošnje poti po Sloveniji je v veliki meri prevzel namestnik nizozemskega veleposlanika v Sloveniji g. Derk Jan Nauta, tudi sam navdušen lastnik starodobnika Nekaf.

Letošnji pokal je potekal med 9. in 18. majem, s pričetkom poti zgodaj zjutraj v Klaarenbeeku na Nizozemskem, od koder so se udeleženci s šestimi starodobniki avtomobili odpravili na pot. V soboto je skupina prispela na slovensko-avstrijsko mejo in prenočila v Bohinjski Bistrici, kjer so uživali v pogledu na Blejsko jezero. Prihodnji dan so se z avtovlakom odpravili do Mosta na Soči in nato do Kobarida. Pot jih je peljala po stranskih poteh, kjer so v nedeljo, 12. maja prenočili v kampu Plana ter se naslednji dan odpravili v Park. Skupino je sprejel in pozdravil direktor mag. Janko Boštjančičem, čemur je sledil ogled Parka vojaške zgodovine, kjer so si udeleženci podrobno ogledali muzejske zbirke in razstave, preizkusili muzejsko Kantino ter si za zaključek ogledali še nekdanjo utrdbo Alpskega zidu na Primožu.

Skupina se je nato odpravila naprej v Javornike in naprej ter svojo pot zaključila 18. maja ter se nato srečno vrnili domov.

Park vojaške zgodovine bo v juniju odprt od ponedeljka do petka med 10. in 16. uro, v soboto in nedeljo pa med 10. in 18. uro.

Za ogled notranjosti podmornice in preizkus na simulatorju letenja z letaloma MiG-21 ali Spitfire kot dodatno muzejsko ponudbo je obvezna predhodna rezervacija termina na tel. št. +386 (0)31 775 002 ali po e-pošti [email protected].