V torek, 2. julija, je bila na sedežu Vojaškega muzeja Slovenske vojske v Kadetnici v Mariboru postavljena gostujoča razstava Parka vojaške zgodovine »Horatio Nelson (1758–1805)«.

Horatio Nelson velja za enega najslavnejših mornariških poveljnikov v zgodovini. V mornarico je vstopil pri rosnih dvanajstih letih, pri devetnajstih postal do tedaj najmlajši poročnik bojne ladje, pri 33 pa že kontraadmiral. V zgodovino se je zapisal zlasti z zmago nad Napoleonovo floto v zalivu Abukir na ustju reke Nil leta 1798 in z zmago v bitki pri Trafalgarju oktobra 1805, kjer je dosegel popolno uničenje francosko-španskega ladjevja, pri čemer pa je tragično izgubil življenje.

Razstava o slavnem admiralu je bila odprta septembra lani v Hotelu Slon v Ljubljani v okviru slovesnosti ob odkritju spominske plošče, s katero so organizatorji dogodka – Veleposlaništvo Združenega kraljestva v Ljubljani, društvo The Nelson Society iz Velike Britanije in Hotel Slon – obeležili obisk slavnega admirala Nelsona v Ljubljani avgusta 1800.

Priložnostna razstava, pod katero sta se kot avtorja podpisala direktor Parka mag. Janko Boštjančič in strokovni sodelavec Rok Pirjevec, predstavlja izjemne mornariške dosežke legendarnega admirala ter razkriva manj poznane podrobnosti enega Nelsonovih redkih potovanj po kopnem s poudarkom na njegovem prečkanju slovenskih dežel in postanku v Ljubljani. Razstava vključuje tudi več originalnih grafik iz 19. in začetka 20. stoletja, ki jih je Parku vojaške zgodovine podarilo društvo The Nelson Society. Postavitev razstave je podprlo podjetje Guardiaris d.o.o.    

Po zaključenem gostovanju v Hotelu Slon je bila razstava postavljena v Parku vojaške zgodovine, nato pa je od januarja do julija letos s podrobnostmi potovanja slavnega admirala čez slovenske dežele seznanjala mimoidoče na sedežu Veleposlaništva Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske v Ljubljani (avla stavbe TR3). Nadaljnje postavitve razstave v partnerskih institucijah so predvidene tudi po zaključku gostovanja v Vojaškem muzeju Slovenske vojske.

Park vojaške zgodovine je v zadnjih letih poseben poudarek pri obravnavi zgodovinskih tem posvetil zavezniškim bombardiranjem Slovenije v drugi svetovni vojni, pri čemer tesno sodeluje z zgodovinarjem Sašem Radovanovićem iz Maribora. Slednji v okviru svojega raziskovalnega dela kot osrednjo temo proučuje ravno bombardiranja slovenskih krajev med drugo svetovno vojno in velja za izjemnega poznavalca te tematike. Sašo Radovanovič je bil vrsto let zaposlen v mariborskem pokrajinskem arhivu, nato pa tudi v mariborskem pokrajinskem muzeju, in je tekom akademske kariere izdal vrsto publikacij, prispevkov, razstav ter monografij o zgodovini Slovenije, Štajerske in Maribora, pa tudi širše. V zadnjih letih je režiral tudi več dokumentarnih filmov z zgodovinsko tematiko.

V Parku vojaške zgodovine je bil v petek, 28. junija, premierno predvajan njegov najnovejši dokumentarni film »Zavezniška bombardiranja Slovenije v drugi svetovni vojni«. Sašo Radovanović je v tokratni zgodovinski filmski upodobitvi ob bogatem arhivskem gradivu in s pretresljivimi posnetki na velikem platnu predstavil silovitost ter izjemen obseg zavezniških bombardiranj slovenskega ozemlja v letih 1944 in 1945, na višku druge svetovne vojne. Strokovnjaki ocenjujejo, da je bilo takrat v okviru zavezniških bombardiranj na območju današnje Republike Slovenije v več kot 750 bombnih napadih odvrženih kar 8.000 ton letalskih bomb in da je za posledicami bombardiranj umrlo več kot 2.500 civilistov. Gre torej za obsežno zgodovinsko temo, ki je bila zaradi različnih razlogov veliko premalo obdelana ali celo prezrta in v Sloveniji še ni bila deležna celovite muzejske predstavitve.  

Dokumentarni film  Saše Radovanovića »Zavezniška bombardiranja Slovenije v drugi svetovni vojni« bo obiskovalcem Parka vojaške zgodovine na ogled tudi julija in avgusta, septembra pa je v Parku v okviru 80. obletnice bombardiranj načrtovano tudi odprtje nove muzejske razstavo na to temo.

V Parku vojaške zgodovine je raznolik nabor vsebin junija dopolnila gostujoča razstava priznanega arhitekta, likovnika, slikarja in kiparja Alojza Premrova »Vojna za Slovenijo«, ki na simbolni ter umetniški ravni obravnava zgodovinski kontekst slovenske osamosvojitvene vojne.

Avtor je v svoji zadnji tematski zbirki, pripravljeni v luči obeleževanja letošnjega dneva državnosti, slikovno in figurativno predstavil udeležence, dnevno dogajanje ter potek vojne za obrambo slovenske samostojnosti. Razstavo odpira avtorjeva upodobitev zemljevida Jugoslavije, na kateri je Slovenija prikazana kot odcepljena republika. Posebno simboliko zbirki pridodaja relief moškega akta, ki se pred podirajočim zidom osvobaja verig. Figurativni prikaz se v nadaljevanju osredotoči na jugoslovanske vojake različnih rodov s poudarkom na stilizaciji njihovih uniform med letoma 1946 in 1991. Na strani slovenskih oboroženih sil sestavljajo zbirko figure dveh vojakov slovenske Teritorialne obrambe, dveh predstavnikov Milice, pripadnika specialne brigade Moris, člana civilne zaščite in gasilca. Simbolno upodobitev spopada med obema sprtima stranema prikazuje skulptura boja med Davidom in Goljatom. Razstavo tematsko zaokroža slikovni del, ki v desetih upodobitvah oriše kronološko dogajanje v desetih dneh vojne, osrednje zgodovinske mejnike pa dodatno osvetljujejo tudi krajši tekstovni opisi.

Gre za četrto gostovanje avtorjevih umetniških zbirk v Parku vojaške zgodovine, saj je svoj ustvarjalni opus muzejskim obiskovalcem prvič predstavil že leta 2012 z razstavo »Vojaki na ozemlju Slovenije od 1. do 21. stoletja«, leta 2020 z razstavo »Prva svetovna vojna – figurativni prikaz udeležencev vojskujočih se strani« in leta 2022 z razstavo »Druga svetovna vojna – figurativni prikaz udeležencev vojskujočih se strani«.

V Parku vojaške zgodovine je praznični začetek tedna ob dnevu državnosti zaznamovalo razgibano muzejsko dogajanje.

Muzejski utrip je z bogatim naborom dogodkov popestril že tradicionalni  program »Praznujte z nami!«, ki je obiskovalcem obudil spomin na zgodovinske trenutke ob slovenski osamosvojitvi. Obiskovalci so se lahko o prelomnem obdobju slovenskega osamosvajanja v ponedeljek in torek, 24. in 25. junija, poučili ob strokovnem vodenju po nosilni razstavi »Pot v samostojnost«. Vsebinski prikaz zgodbe slovenskega osamosvajanja je dopolnila projekcija treh kratkih filmov, pripravljenih v sklopu projekta »Zbrali smo pogum«, ki so podrobneje predstavili obdobje plebiscita, osamosvojitve in poteka vojne za Slovenijo. Na promocijski stojnici Slovenske vojske se je predstavil oddelek za pridobivanje kadra iz Postojne.

V torek dopoldne je bil organiziran voden pohod na Primož z ogledom notranjosti utrdbe Alpskega zidu, obiskovalci pa so se lahko udeležili tudi vodenja po razstavah tankovsko-artilerijske zbirke v paviljonih B in C. Praznično dogajanje je zaokrožilo vodenje po razstavi »Svoje meče bodo prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe (Izaija 2,4)«, ki je bila pripravljena ob 20. obletnici ideje Parka vojaške zgodovine.

Najmlajši so se lahko na dan državnosti udeležili tudi otroških delavnic, na katerih so se preizkusili v izdelavi periskopa, sestavljanju lesenih modelov vojaških vozil in izdelovanju našitkov slovenskih grbov.

Obeležitev dneva državnosti v Parku vojaške zgodovine je tudi letos k udeležbi privabila zavidljivo množico obiskovalcev, ki so se v prijetnem vzdušju ob razgibanem muzejskem programu pridružili praznovanju 33. rojstnega dneva samostojne Slovenije.

Program je podprla Zavarovalnica Triglav d. d.

Park vojaške zgodovine je v začetku junija obiskala občinska uprava Občine Pivka na čelu z županom Robertom Smrdeljem. Skupino je sprejel direktor Parka mag. Janko Boštjančič s sodelavci in jim uvodoma izrazil dobrodošlico ter v sproščenem pogovoru predstavil aktualne vsebine in najnovejše dopolnitve muzejske ponudbe. Osrednji namen obiska je bila seznanitev z novo razstavo »Svoje meče bodo prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe (Izaija 2,4)«, ki je bila postavljena ob 20. obletnici ideje o osnovanju vojaškega muzeja v opuščeni vojašnici ob robu Pivke. Med ogledom muzejskega obeležja s fotografsko razstavo o razvoju Parka so sodelavci Občine Pivka, nekateri so bili del občinske ekipe tudi pred 20 leti, obudili spomin na prelomne trenutke ob ustanavljanju muzejskega kompleksa in zahtevno pot osnovanja ter širjenja Parka. Direktor Parka je ob vodenju po razstavi poudaril, da je imela drzna ideja o odprtju vojaškega muzeja v Pivki le malo možnosti za uresničitev, a je bila kljub temu realizirana zahvaljujoč Občini Pivka, ki je v projektu prepoznala razvojno priložnost in še danes pomembno soustvarja zgodbo Parka. Ob tem sta tako direktor kot župan pohvalila tudi odlično delo in sodelovanje ekipe Javnega zavoda – Park vojaške zgodovine, občinske uprave ter občinskega sveta Občine Pivka.

K razvoju Parka vojaške zgodovine v današnji obseg je po njunem mnenju pomembno doprineslo tudi zgledno sodelovanje vseh sodelujočih akterjev na lokalni in državni ravni, in sicer poleg Občine Pivka tudi Vojaškega muzeja Slovenske vojske ter sploh Ministrstva za obrambo Republike Slovenije.

Župan Robert Smrdelj in sodelavci Občine Pivka so ob zaključku obiska Parku vojaške zgodovine čestitali za novo razstavo in jubilej ter izrazili vse pohvale za izjemne uspehe pri vzpostavljanju in upravljanju muzejskega kompleksa zadnji dve desetletji. Ob tem so poudarili pomembno vlogo Parka v današnjem času in njegov doprinos k turistični prepoznavnosti občine, regije ter širšega območja. 

Muzejsko obeležje s fotografsko razstavo »Svoje meče bodo prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe (Izaija 2,4)« je bilo odprto v začetku maja. Ob tej priložnosti je bilo organizirano tudi pogovorno omizje s snovalci ideje izpred dvajsetih let in ključnimi akterji hitrega ter uspešnega razvoja Parka vojaške zgodovine: takratnim poveljnikom pivške vojašnice generalmajorjem Romanom Urbančem, županom Občine Pivka Robertom Smrdeljem in direktorjem Parka mag. Jankom Boštjančičem.

Park vojaške zgodovine bo v juliju in avgustu odprt vsak dan med 9. in 18. uro.

Za ogled notranjosti podmornice in preizkus na simulatorju letenja z letaloma MiG-21 ali Spitfire kot dodatno muzejsko ponudbo je obvezna predhodna rezervacija termina na tel. št. +386 (0)31 775 002 ali po e-pošti [email protected].