V Parku vojaške zgodovine je raznolik nabor vsebin junija dopolnila gostujoča razstava priznanega arhitekta, likovnika, slikarja in kiparja Alojza Premrova »Vojna za Slovenijo«, ki na simbolni ter umetniški ravni obravnava zgodovinski kontekst slovenske osamosvojitvene vojne.

Avtor je v svoji zadnji tematski zbirki, pripravljeni v luči obeleževanja letošnjega dneva državnosti, slikovno in figurativno predstavil udeležence, dnevno dogajanje ter potek vojne za obrambo slovenske samostojnosti. Razstavo odpira avtorjeva upodobitev zemljevida Jugoslavije, na kateri je Slovenija prikazana kot odcepljena republika. Posebno simboliko zbirki pridodaja relief moškega akta, ki se pred podirajočim zidom osvobaja verig. Figurativni prikaz se v nadaljevanju osredotoči na jugoslovanske vojake različnih rodov s poudarkom na stilizaciji njihovih uniform med letoma 1946 in 1991. Na strani slovenskih oboroženih sil sestavljajo zbirko figure dveh vojakov slovenske Teritorialne obrambe, dveh predstavnikov Milice, pripadnika specialne brigade Moris, člana civilne zaščite in gasilca. Simbolno upodobitev spopada med obema sprtima stranema prikazuje skulptura boja med Davidom in Goljatom. Razstavo tematsko zaokroža slikovni del, ki v desetih upodobitvah oriše kronološko dogajanje v desetih dneh vojne, osrednje zgodovinske mejnike pa dodatno osvetljujejo tudi krajši tekstovni opisi.

Gre za četrto gostovanje avtorjevih umetniških zbirk v Parku vojaške zgodovine, saj je svoj ustvarjalni opus muzejskim obiskovalcem prvič predstavil že leta 2012 z razstavo »Vojaki na ozemlju Slovenije od 1. do 21. stoletja«, leta 2020 z razstavo »Prva svetovna vojna – figurativni prikaz udeležencev vojskujočih se strani« in leta 2022 z razstavo »Druga svetovna vojna – figurativni prikaz udeležencev vojskujočih se strani«.

V Parku vojaške zgodovine je praznični začetek tedna ob dnevu državnosti zaznamovalo razgibano muzejsko dogajanje.

Muzejski utrip je z bogatim naborom dogodkov popestril že tradicionalni  program »Praznujte z nami!«, ki je obiskovalcem obudil spomin na zgodovinske trenutke ob slovenski osamosvojitvi. Obiskovalci so se lahko o prelomnem obdobju slovenskega osamosvajanja v ponedeljek in torek, 24. in 25. junija, poučili ob strokovnem vodenju po nosilni razstavi »Pot v samostojnost«. Vsebinski prikaz zgodbe slovenskega osamosvajanja je dopolnila projekcija treh kratkih filmov, pripravljenih v sklopu projekta »Zbrali smo pogum«, ki so podrobneje predstavili obdobje plebiscita, osamosvojitve in poteka vojne za Slovenijo. Na promocijski stojnici Slovenske vojske se je predstavil oddelek za pridobivanje kadra iz Postojne.

V torek dopoldne je bil organiziran voden pohod na Primož z ogledom notranjosti utrdbe Alpskega zidu, obiskovalci pa so se lahko udeležili tudi vodenja po razstavah tankovsko-artilerijske zbirke v paviljonih B in C. Praznično dogajanje je zaokrožilo vodenje po razstavi »Svoje meče bodo prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe (Izaija 2,4)«, ki je bila pripravljena ob 20. obletnici ideje Parka vojaške zgodovine.

Najmlajši so se lahko na dan državnosti udeležili tudi otroških delavnic, na katerih so se preizkusili v izdelavi periskopa, sestavljanju lesenih modelov vojaških vozil in izdelovanju našitkov slovenskih grbov.

Obeležitev dneva državnosti v Parku vojaške zgodovine je tudi letos k udeležbi privabila zavidljivo množico obiskovalcev, ki so se v prijetnem vzdušju ob razgibanem muzejskem programu pridružili praznovanju 33. rojstnega dneva samostojne Slovenije.

Program je podprla Zavarovalnica Triglav d. d.

Park vojaške zgodovine je v začetku junija obiskala občinska uprava Občine Pivka na čelu z županom Robertom Smrdeljem. Skupino je sprejel direktor Parka mag. Janko Boštjančič s sodelavci in jim uvodoma izrazil dobrodošlico ter v sproščenem pogovoru predstavil aktualne vsebine in najnovejše dopolnitve muzejske ponudbe. Osrednji namen obiska je bila seznanitev z novo razstavo »Svoje meče bodo prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe (Izaija 2,4)«, ki je bila postavljena ob 20. obletnici ideje o osnovanju vojaškega muzeja v opuščeni vojašnici ob robu Pivke. Med ogledom muzejskega obeležja s fotografsko razstavo o razvoju Parka so sodelavci Občine Pivka, nekateri so bili del občinske ekipe tudi pred 20 leti, obudili spomin na prelomne trenutke ob ustanavljanju muzejskega kompleksa in zahtevno pot osnovanja ter širjenja Parka. Direktor Parka je ob vodenju po razstavi poudaril, da je imela drzna ideja o odprtju vojaškega muzeja v Pivki le malo možnosti za uresničitev, a je bila kljub temu realizirana zahvaljujoč Občini Pivka, ki je v projektu prepoznala razvojno priložnost in še danes pomembno soustvarja zgodbo Parka. Ob tem sta tako direktor kot župan pohvalila tudi odlično delo in sodelovanje ekipe Javnega zavoda – Park vojaške zgodovine, občinske uprave ter občinskega sveta Občine Pivka.

K razvoju Parka vojaške zgodovine v današnji obseg je po njunem mnenju pomembno doprineslo tudi zgledno sodelovanje vseh sodelujočih akterjev na lokalni in državni ravni, in sicer poleg Občine Pivka tudi Vojaškega muzeja Slovenske vojske ter sploh Ministrstva za obrambo Republike Slovenije.

Župan Robert Smrdelj in sodelavci Občine Pivka so ob zaključku obiska Parku vojaške zgodovine čestitali za novo razstavo in jubilej ter izrazili vse pohvale za izjemne uspehe pri vzpostavljanju in upravljanju muzejskega kompleksa zadnji dve desetletji. Ob tem so poudarili pomembno vlogo Parka v današnjem času in njegov doprinos k turistični prepoznavnosti občine, regije ter širšega območja. 

Muzejsko obeležje s fotografsko razstavo »Svoje meče bodo prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe (Izaija 2,4)« je bilo odprto v začetku maja. Ob tej priložnosti je bilo organizirano tudi pogovorno omizje s snovalci ideje izpred dvajsetih let in ključnimi akterji hitrega ter uspešnega razvoja Parka vojaške zgodovine: takratnim poveljnikom pivške vojašnice generalmajorjem Romanom Urbančem, županom Občine Pivka Robertom Smrdeljem in direktorjem Parka mag. Jankom Boštjančičem.

Park vojaške zgodovine bo v juliju in avgustu odprt vsak dan med 9. in 18. uro.

Za ogled notranjosti podmornice in preizkus na simulatorju letenja z letaloma MiG-21 ali Spitfire kot dodatno muzejsko ponudbo je obvezna predhodna rezervacija termina na tel. št. +386 (0)31 775 002 ali po e-pošti [email protected].

Park vojaške zgodovine se je tudi letos pridružil nacionalnemu promocijskemu projektu slovenskih muzejev in galerij Poletna muzejska noč ter v soboto, 15. junija, obiskovalcem v večernih urah ob obogatenem muzejskem programu brezplačno odprl svoja vrata.

Letošnjo Poletno muzejsko noč v Parku vojaške zgodovine je kot osrednji dogodek zaznamovalo odprtje gostujoče razstave Muzeja varšavske vstaje »Varšavska vstaja 1944«, ki je bila pripravljena na pobudo poljskega veleposlaništva ob 80. obletnici varšavske vstaje. Razstavo je odprl veleposlanik Republike Poljske v Sloveniji Njegova Ekscelenca Krzysztof Olendzki, častne goste in prvo skupino obiskovalcev pa je po razstavi popeljal dr. Karol Mazur, vodja Oddelka za izobraževanje v Muzeju varšavske vstaje.

Muzejski utrip je obogatila tudi manjša slovesnost ob helikopterju Mil Mi-8, v okviru katere so se obiskovalci seznanili z zgodbo tega impozantnega muzejskega primerka in njegovo povezavo s helikopterjem enakega tipa, poznanega pod vzdevkom TO »Vrček«, ki je sodeloval v vojnem dogajanju leta 1991. Poleg prikaza zgodbe helikopterja TO »Vrček« med vojno za Slovenijo je bil ob zaključku obnove eksponata v okviru slovesnosti poseben poudarek dan predstavitvi restavracije helikopterja Mi-8 v barvno shemo helikopterja TO »Vrček«. Udeleženci so si lahko ob tej priložnosti ekskluzivno ogledali tudi notranjost helikopterja, kjer je bila pripravljena tudi projekcija fotografij delovanja helikopterja Mi-8 v vojni leta ’91 in same obnove predmetnega helikopterja. Helikopter je leta 2023 obnovil Vojaški muzej SV. Dogodka sta se udeležila tudi veleposlanik Republike Poljske v Sloveniji Njegova Ekscelenca Krzysztof Olendzki s soprogo, saj je helikopter prišel v Slovenijo na podlagi muzejske izmenjave eksponatov s poljskim vojaškim muzejem. 

Program dogajanja so obogatila raznolika vodenja po muzejskih zbirkah in razstavah. Ob vodenem ogledu nosilne razstave »Pot v samostojnost« so se obiskovalci poučili o prelomnem obdobju slovenskega osamosvajanja. Kot del dodatne ponudbe pa je bilo organizirano tudi vodenje po razstavi »Enigma – skrivnostno zakulisje vojne«, ki je zaradi celovite obravnave muzejskega primerka te skrivnostne nemške šifrirne naprave iz druge svetovne vojne maja letos prejela Valvasorjevo nagrado za enkratne muzejske dosežke.  Veliko zanimanja je bilo tudi za vodene oglede notranjosti podmornice kot tudi za preizkus na simulatorjih letenja z letaloma MiG-21 ter Spitfire. 

Obiskovalcem so bile tudi letos na Poletno muzejsko noč prosto dostopne zbirke Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Tehniškega muzeja Slovenije ter Narodnega muzeja Slovenije v Depojih državnih muzejev. V okviru obogatenega dogajanja so se lahko udeležili vodenja po občasni razstavi »Kolesa usod: zbirka koles Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije« ter po zbirki Rudolfa Cvetka. Muzejski program v Depojih državnih muzejev je sklenila še konservatorska delavnica »Ko kolo zablesti!«. 

Razgibano dogajanje Poletne muzejske noči je v Park vojaške zgodovine tudi letos k obisku pritegnilo zavidljivo množico, saj si je muzejske zbirke in razstave v prijetnem vzdušju zgodnjepoletnega večera ogledalo več kot 500 obiskovalcev.

Varšavska vstaja leta 1944 predstavlja eno najbolj tragičnih, a tudi najbolj junaških obdobij v zgodovini poljskega naroda. Poljska vlada v izgnanstvu se je konec julija 1944 odločila, da sproži vojaško akcijo Domovinske armade (Armia Krajowa), s katero bi osvobodili poljsko prestolnico Varšavo. S tem so želeli prehiteti prodirajočo Rdečo armado in tako vzpostaviti pogoje za neodvisno ter suvereno poljsko državo po koncu vojne. Vstaja se je začela 1. avgusta 1944 in naj bi predvidoma trajala le nekaj dni. A Stalin je zaukazal zaustavitev prodora Rdeče armade na reki Visli, s čimer so bili vstajniki po začetnih vojaških uspehih prisiljeni sami vztrajati v boju z Nemci.

Varšavska vstaja je trajala 63 dni, njena bilanca pa je bila grozljiva. Padlo je več kot 15.000 vojakov Domovinske armade, Nemci pa so pobili tudi več kot 180.000 prebivalcev Varšave, več kot pol milijona prebivalcev pa izselili ali pa zaprli v koncentracijska taborišča. Številne stavbe v središču mesta so bile porušene že v bojih, a kljub temu so Nemci v naslednjih tednih z načrtnim rušenjem podrli večji del mesta.

Kljub tej izjemno visoki ceni predstavlja Poljakom varšavska vstaja tudi 80 let po njenem koncu simbol njihove želje po svobodi, demokraciji in suverenosti poljske države.

Na predlog poljskega veleposlaništva je bila ob 80. obletnici varšavske vstaje v Parku vojaške zgodovine postavljena muzejska razstava, ki jo je pripravil Muzej varšavske vstaje. Razstava je bila odprta v soboto, 15. junija, kot osrednji dogodek letošnje Poletne muzejske noči v Parku vojaške zgodovine.   

Razstavo je odprl veleposlanik Republike Poljske v Sloveniji Njegova Ekscelenca Krzysztof Olendzki. V slavnostnem nagovoru je poudaril, da je sporočilo varšavske vstaje aktualno tudi še danes, in izrazil ponos, da bo razstava z gostovanjem v Parku vojaške zgodovine ohranjala spomin na to tragično obdobje poljske zgodovine ter ga predstavljala tudi slovenski javnosti. Dodal je tudi, da to, kar je sovjetski totalitarizem sprožil v Varšavi leta 1944, zdaj izvaja ruski avtoritarizem v Ukrajini.   

Na nujnost ozaveščanja o pomenu varšavske vstaje je opozoril tudi direktor Parka mag. Janko Boštjančič: »Zakaj neki bi se po 80 letih spominjali enega najbolj tragičnih in pretresljivih poglavij poljske zgodovine? Poglavja, polnega neskončnega trpljenja, potokov krvi vojakov Domovinske armade in krvi ter solz žena, otrok, starcev … Poglavja, polnega ruševin uničenega mesta in dima sežganih trupel. A varšavska vstaja je bila več kot to. Šlo je za pravi izbruh junaštva, ljubezni do domovine, ljubezni do svobode, zavezanosti demokraciji. Zato izražam veselje in le s težavo skrivam ponos ekipe Parka vojaške zgodovine, da lahko gostimo to razstavo, katere odprtje je zaznamovalo letošnjo Poletno muzejsko noč, njena postavitev pa bo obogatila celo letošnjo sezono našega muzeja.«

V imenu Muzeja varšavske vstaje se je odprtja udeležil dr. Karol Mazur, vodja Oddelka za izobraževanje v tem muzeju, ki je po razstavi popeljal častne goste in prvo skupino obiskovalcev.

Razstava bo v Parku vojaške zgodovine na ogled vse do oktobra. Spremljata jo tudi dva filma, in sicer krajši film »Mesto ruševin« (6 min), ki se predvaja vsak dan, ter unikatni rekonstruirani dokumentarec »Varšavska vstaja« rež. J. Komase (83 min), ki bo na ogled vsako soboto in nedeljo.