V torek, 2. julija 2024, so Park vojaške zgodovine obiskali udeleženci devetdnevne vaje jadranskega regionalnega varnostnega kibernetskega sodelovanja (Adriatic Regional Security Cyber Cooperation Exercise 24 – ARSC2EX 24). Gre za najobsežnejšo tovrstno vajo pri nas, saj je združila pripadnike oboroženih sil in strokovnjakov za kibernetsko varnost iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Albanije, Severne Makedonije, Kosova in Združenih držav Amerike.

V sklopu vaje pod pokroviteljstvom Evropskega poveljstva ZDA (United States European Command – EUSEUCOM) in v sodelovanju s Slovensko vojsko ter Kibernetskim centrom Ministrstva za obrambo Republike Slovenije so si udeleženci usposabljanja pod strokovnim vodstvom Boštjana Kurenta ogledali muzejske zbirke in razstave Parka vojaške zgodovine. Obisk so zaokrožili z ogledom razstave »Enigma – skrivnostno zakulisje vojne«, ki je prejela Valvasorjevo nagrado za enkratne muzejske dosežke, in ogledom notranjosti podmornice P-913 Zeta.

Park vojaške zgodovine je bil skupaj z Univerzo Alma Mater Europaea (Institutum Studiorum Humanitatis), Oddelkom za arheologijo Univerze v Ljubljani, Narodnim muzejem Slovenije in podjetjem Krasen Kras soorganizator Erasmusove poletne šole Heritologija (Erasmus Summer School on Heritology), ki sodi v mešani  intenzivni program (Blended Intensive Programme) v okviru programa Erasmus+ in je potekala od 8. do 12. julija 2024. Časten pokrovitelj poletne šole je bil nekdanji predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Heritologija je veda o varovanju in širjenju poznavanja kulturne dediščine s pomočjo muzejev in spomenikov. Preučuje različne trenutne in pretekle prakse predstavljanja dediščine in venomer išče tudi nove načine prezentacije kulturne dediščine ter z njo povezanih zgodb javnosti.

Udeleženci poletne šole heritologije so poslušali številna predavanja, se udeležili enodnevnih ekskurzij in delavnic eksperimentalne arheologije, obiskali pa so tudi različne muzeje ter druge znanstvene in kulturne institucije. Teme predavanj so zajemale dediščino na sploh, pomen njene pristnosti, identitete in vrednot, ki jih prestavlja, dobre prakse interpretacije in komunikacije dediščine med znanostjo in javnostjo, ter vlogo muzeologije, muzejev ter njihovega poslanstva. V okviru predavanj je bila predstavljena tudi vloga novih in razvijajočih se tehnologij v muzejih. Celotna sekcija izobraževanja je bila namenjena obdelavi občutljive in sporne dediščine, na primer dediščini konfliktov in njenemu družbenemu pomenu, dotaknili pa so se tudi vprašanja, kako tovrstno dediščino predstaviti javnosti.

Udeleženci šole, skupaj jih je bilo 36 iz različnih evropskih držav, so v četrtek, 11. julija 2024, obiskali tudi Park vojaške zgodovine, kjer jim je direktor, mag. Janko Boštjančič, pripravil predavanje »Muzeji in težka dediščina vojaške oborožitve«, pri čemer je dal poseben poudarek vprašanju, kako se Park sooča ter osvetljuje občutljive teme preteklih in žal tudi trenutnih vojn in konfliktov v svetu. Predavanju je sledil ogled razstave Enigma: Skrivnostno zakulisje vojne, ki je bila letos tudi nagrajena z Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke v muzealstvu.

Park vojaške zgodovine bo do začetka septembra gostil razstavo z naslovom “Pozabljene žrtve prve svetovne vojne – vdove, sirote in vojni invalidi”, ki jo je pripravil Gregor Antoličič po obsežnih raziskavah v številnih slovenskih in avstrijskih arhivih. Pri pripravi in izvedbi razstave je sodelovalo več institucij, kot so Zgodovinski inštitut Milka Kosa pri ZRC-ju SAZU-ja, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, Vojaški muzej Slovenske vojske, Muzej narodne osvoboditve Maribor in Park vojaške zgodovine Pivka.

 

 

Razstava opozarja, da žrtve vojne presegajo samo bojišče in da vojna ne prizanaša niti civilnemu prebivalstvu v zaledju fronte, tudi po končanih spopadih in podpisu premirja, o čem pričajo neuradni podatki, da je v Jugoslaviji po letu 1918 živelo okoli 200.000 vojnih sirot, 150.000 vojnih vdov in 90.000 vojnih invalidov. Njihovo življenje je še dodatno oteževala neenotna ureditev oskrbe vojnih oškodovancev v Kraljevini SHS, tako da so bili poleg ne redne državne pomoči, prepuščeni prepuščeni raznim dobrodelnim organizacijam in društvom. Na razstavi je na primer predstavljen dokument, ki priča da je v začetku oktobra 1916 slovensko-hrvaška sirotišnica Marija pomagaj na Dunaju oskrbovala 66 sirot. 

Letos se je na arheološko najdišče Baba nad Slavino že drugič vrnila skupina ameriških študentov in nadaljevala izkopavanja na območju železnodobne utrjene naselbine. Najdišče je poznano in v manjšem obsegu tudi raziskovano že več desetletij, ki so najdišče datirala v obdobje med bronasto dobo in začetkom rimskega obdobja pri nas. Ekipa šestih študentov poletne arheološke šole Univerze Oshkosh iz ameriškega Wisconsina, pod vodstvom dr. Adrienne Frie in dr. Kevinom Gartski v sodelovanju z arheološkim inštitutom ZRC SAZU (dr. Edisa Lozić in dr. Benjamin Štular), Narodnim muzejem Slovenije (dr. Boštjan Laharnar in Nejc Dolinar) in Parkom vojaške zgodovine si je za letošnje raziskave zastavila vprašanje o času opustitve omenjene naselbine.

V veliko pomoč pri interpretaciji najdišča so lidarski posnetki terena, ki omogočajo pogled na površje brez rastlinja in natančno pokažejo notranjo sestavo naselbine. Arheološko najdišče Baba nad Slavino sestavlja mogočno obzidje, ki obsega celotno naselbino, njeno notranjost pa po besedah dr. Boštjana Laharnarja lahko delimo na bivalni in obrtni del, prepoznati pa je mogoče tudi vsaj en zbiralnik za vodo v središču naselbine in obrambni stolp.

Letošnja izkopavanja so potekala na enem od objektov, ki ga glede na najdbe lahko povezujemo z obrtniško dejavnostjo, verjetno kovaštvom, saj so med izkopavanji prav tu odkrili veliko količino žlindre in železnih predmetov. Objekt je bil zgrajen v vrtači, obdani z idom iz peščenjakovih plošč, na sredini prostora pa se nahaja velik kamen, ki bi lahko služil kot podstavek za lesen steber za podporo ostrešja. Nabor najdb je izjemno zanimiv, med njimi so rimska amfora, številni kosi uvoženega namiznega posodja, ki kažejo na tesne trgovske stike naselbine z rimsko republiko, bronasta rimska zaponka, ki izhaja iz severne Italije, še posebej zanimiva najdba pa je rimski denarij, kovan leta 62 pr. Kr. v Rimu.

Dosedanje raziskave in odkrite arheološke najdbe že ustvarjajo sliko dogajanja na območju Slavine in širše okolice v času rimske republike. Ena od možnih zgodb najdišča je, da je bila naselbina na Babi nad Slavino uničena v času Gaja Julija Cezarja, ki je med slavno galsko vojno in pa v času po njej, imel svoje vojaško oporišče v bližnji Akvileji – Ogleju. Zdi se, da je na našem ozemlju novačil bodoče vojake za svoje bojne pohode in domačini so se mu tukaj tudi uprli, kar je vodilo v rimsko posredovanje in uničenje številnih naselbin, kot so Baba nad Slavino. Druga mogoča razlaga pa je, da je bilo naselje uničeno v času Cezarjevega naslednika, Oktavijana (bodočega cesarja Avgusta), ki je v Iliriku izvedel obsežen vojaški poseg.

Pomemben del arheološkega izkopavanja je tudi predstavitev rezultatov raziskav domačinom, kar bistveno prispeva, ne samo k varovanju arheološke dediščine, temveč tudi k trdnejši povezavi med arheologi, raziskovalci in domačini, ki jih gostijo v svoji skupnosti. Zahvala gre vaščanom, še posebej Slavincu, ki je arheologom dovolil izkopavanja na svojem zemljišču.

V torek, 2. julija, je bila na sedežu Vojaškega muzeja Slovenske vojske v Kadetnici v Mariboru postavljena gostujoča razstava Parka vojaške zgodovine »Horatio Nelson (1758–1805)«.

Horatio Nelson velja za enega najslavnejših mornariških poveljnikov v zgodovini. V mornarico je vstopil pri rosnih dvanajstih letih, pri devetnajstih postal do tedaj najmlajši poročnik bojne ladje, pri 33 pa že kontraadmiral. V zgodovino se je zapisal zlasti z zmago nad Napoleonovo floto v zalivu Abukir na ustju reke Nil leta 1798 in z zmago v bitki pri Trafalgarju oktobra 1805, kjer je dosegel popolno uničenje francosko-španskega ladjevja, pri čemer pa je tragično izgubil življenje.

Razstava o slavnem admiralu je bila odprta septembra lani v Hotelu Slon v Ljubljani v okviru slovesnosti ob odkritju spominske plošče, s katero so organizatorji dogodka – Veleposlaništvo Združenega kraljestva v Ljubljani, društvo The Nelson Society iz Velike Britanije in Hotel Slon – obeležili obisk slavnega admirala Nelsona v Ljubljani avgusta 1800.

Priložnostna razstava, pod katero sta se kot avtorja podpisala direktor Parka mag. Janko Boštjančič in strokovni sodelavec Rok Pirjevec, predstavlja izjemne mornariške dosežke legendarnega admirala ter razkriva manj poznane podrobnosti enega Nelsonovih redkih potovanj po kopnem s poudarkom na njegovem prečkanju slovenskih dežel in postanku v Ljubljani. Razstava vključuje tudi več originalnih grafik iz 19. in začetka 20. stoletja, ki jih je Parku vojaške zgodovine podarilo društvo The Nelson Society. Postavitev razstave je podprlo podjetje Guardiaris d.o.o.    

Po zaključenem gostovanju v Hotelu Slon je bila razstava postavljena v Parku vojaške zgodovine, nato pa je od januarja do julija letos s podrobnostmi potovanja slavnega admirala čez slovenske dežele seznanjala mimoidoče na sedežu Veleposlaništva Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske v Ljubljani (avla stavbe TR3). Nadaljnje postavitve razstave v partnerskih institucijah so predvidene tudi po zaključku gostovanja v Vojaškem muzeju Slovenske vojske.

Park vojaške zgodovine je v zadnjih letih poseben poudarek pri obravnavi zgodovinskih tem posvetil zavezniškim bombardiranjem Slovenije v drugi svetovni vojni, pri čemer tesno sodeluje z zgodovinarjem Sašem Radovanovićem iz Maribora. Slednji v okviru svojega raziskovalnega dela kot osrednjo temo proučuje ravno bombardiranja slovenskih krajev med drugo svetovno vojno in velja za izjemnega poznavalca te tematike. Sašo Radovanovič je bil vrsto let zaposlen v mariborskem pokrajinskem arhivu, nato pa tudi v mariborskem pokrajinskem muzeju, in je tekom akademske kariere izdal vrsto publikacij, prispevkov, razstav ter monografij o zgodovini Slovenije, Štajerske in Maribora, pa tudi širše. V zadnjih letih je režiral tudi več dokumentarnih filmov z zgodovinsko tematiko.

V Parku vojaške zgodovine je bil v petek, 28. junija, premierno predvajan njegov najnovejši dokumentarni film »Zavezniška bombardiranja Slovenije v drugi svetovni vojni«. Sašo Radovanović je v tokratni zgodovinski filmski upodobitvi ob bogatem arhivskem gradivu in s pretresljivimi posnetki na velikem platnu predstavil silovitost ter izjemen obseg zavezniških bombardiranj slovenskega ozemlja v letih 1944 in 1945, na višku druge svetovne vojne. Strokovnjaki ocenjujejo, da je bilo takrat v okviru zavezniških bombardiranj na območju današnje Republike Slovenije v več kot 750 bombnih napadih odvrženih kar 8.000 ton letalskih bomb in da je za posledicami bombardiranj umrlo več kot 2.500 civilistov. Gre torej za obsežno zgodovinsko temo, ki je bila zaradi različnih razlogov veliko premalo obdelana ali celo prezrta in v Sloveniji še ni bila deležna celovite muzejske predstavitve.  

Dokumentarni film  Saše Radovanovića »Zavezniška bombardiranja Slovenije v drugi svetovni vojni« bo obiskovalcem Parka vojaške zgodovine na ogled tudi julija in avgusta, septembra pa je v Parku v okviru 80. obletnice bombardiranj načrtovano tudi odprtje nove muzejske razstavo na to temo.