V ponedeljek, 14. oktobra 2024, se je kolektiv Parka vojaške zgodovine udeležil strokovne ekskurzije v Mariboru. Najprej so obiskali Vojaški muzej Slovenske vojske, ki domuje v impozantni stavbi Kadetnice v osrčju štajerske prestolnice. Pozdravil jih je načelnik muzeja, podpolkovnik Marko Hlastec, nato pa so si pod strokovnim vodstvom kustosa Lenarta Paupaherja ogledali tankovsko in artilerijsko zbirko v odprtem depoju. Ogledali so si tudi bogato zbirko strelnega orožja od 18. stoletja pa vse do sodobnejših kosov oborožitve. S srečanjem v prostorih Vojaškega muzeja Slovenske vojske so izmenjali izkušnje in poglobili odlično sodelovanje med obema institucijama, katerih temeljno poslanstvo je ohranjanje in muzejska interpretacija bogate vojaškozgodovinske dediščine.

V Parku vojaške zgodovine so septembra odprli razstavo Slovenija pod točo bomb – zavezniška bombardiranja 1944–1945 avtorja zgodovinarja Saše Radovanoviča, zato so si zaposleni Parka v drugem delu strokovne ekskurzije od blizu ogledali Cono Tezno, ki se nahaja na obrobju Maribora. Po 90 stopnicah so se spustili kar 15 metrov pod zemljo v mrežo podzemnih rovov, kjer so med drugo svetovno vojno proizvajali letalske dele. Maribor, ki je bil pomembno industrijsko središče že pred drugo svetovno vojno, je dobil še večji pomen z bliskovitim zagonom vojaške industrije. Zaradi zavezniških bombardiranj mesta so leta 1944 pod zemljo premestili ključne proizvodne obrate, rovi pa so služili tudi kot zaklonišče pred letalskimi napadi. Zaposleni v tovarni letalskih delov so o svojem delovnem mestu morali strogo molčati, na kar so jih nenehno opozarjali s plakati, ki jih je moč videti še danes. Čeprav delavcev in njihovih strojev že dolgo ni več, so v notranjosti podzemne tovarne vidni zapisi, ki še danes pričajo o njihovem delu, življenju in tegobah. Nad podzemnim kompleksom je po drugi svetovni vojni zrasla slavna jugoslovanska tovarna TAM, ki rovov sicer ni uporabljala, vendar so jih njihovi delavci v tajnosti še naprej vzdrževali za primer vojne, ko bi lahko del proizvodnje ponovno prenesli pod zemljo.

Iskrena hvala za topel sprejem in strokovno vodenje tako v Vojaškem muzeju Slovenske vojske kot v Coni Tezno.

 

Park vojaške zgodovine se je pred dnevi razveselil pomembne donacije – podjetje C-Astral je Parku namreč podarilo brezpilotni letalnik Belin. Letalnik je muzeju predal direktor podjetja Goran Gačnik.

Brezpilotni Belin, izdelek C-Astrala iz Ajdovščine, ki je bil izbran na mednarodnem razpisu Ministrstva za obrambo Republike Slovenije,  je Slovenska vojska v operativno uporabo uvedla leta 2015. Brezpilotni Belini so namenjeni podpori enotam vojske, predvsem motorizirani bataljonski bojni skupini, ki zagotavljajo izvidniške podatke. Brezpilotni letalni sistem Belin (BLS) je namenjen nalogam izvidništva, opazovanja in nadzora iz zraka. Omogoča pridobivanje slikovnih podatkov z vgrajeno video kamero ali fotoaparatom, ti podatki pa služijo obveščevalni podpori poveljnikom na taktičnem nivoju.

S to zmogljivostjo je Slovenska vojska dobila izredno zanesljiv sistem nadzora nevarnih območij hkrati pa tudi opremo, ki je lahko v pomoč Civilni zaščiti v primeru naravnih nesreč.

C-Astral Aerospace je inovativno podjetje s sedežem v Ajdovščini, ki že od ustanovitve leta 2007 razvija napredne brezpilotne sisteme. S svojo inovativnostjo in tehnološko dovršenostjo je podjetje postalo globalno prepoznavno po razvoju majhnih brezpilotnih letalskih sistemov (UAS) s fiksnim krilom.

Eden ključnih dosežkov C-Astral je razvoj letalnikov z značilnim dizajnom “blended wing body” (BWB), pri čemer gre za zlito krilo, ki nima klasične oblike letala s trupom, ampak predstavlja leteče krilo z le dvema kontrolnima površinama. Ta edinstvena zasnova prinaša večjo aerodinamično učinkovitost in vzdržljivost, kar je ekipi v letošnjem letu prineslo prestižno oblikovalsko nagrado Red Dot – Best of the Best, ki velja za “oskarja” v oblikovanju.

C-Astralovi brezpilotni sistemi letijo na vseh celinah, vključno z najbolj zahtevnimi in ekstremnimi pogoji, kot so visoke nadmorske višine, puščave, gorovja ter na Arktiki in Antarktiki. Takšna prilagodljivost in robustnost dokazujeta vrhunsko kakovost in zmogljivost njihovih letalnikov, ki se uporabljajo v širokem spektru aplikacij, poleg vojaških tudi za geodetskego kartiranje in okoljskih meritev.

V Parku vojaške zgodovine so izrazili veliko zadovoljstvo ob pridobitvi tako pomembnega muzejskega eksponata. Gre namreč za pionirski izdelek slovenske obrambne industrije, ki je rezultat visoke ravni znanja in tudi inovativnosti ekipe C-Astrala, ki je bila in je še vedno korak pred konkurenco tako v Sloveniji kot v svetu. V Parku so se zavezali, da bodo letalnik čim prej postavili na ogled svojim obiskovalcem, saj gre za pomemben kamenček v mozaiku nacionalne vojaške zgodovine.

BELIN – osnovni podatki

Pogon: elektro motor
Največja hitrost: 30 m/s
Dolet: 40 km
Maksimalna višina leta: 5.000 m
Dolžina: 960 mm
Razpon kril: 2.300 mm
Posadka: /
Največja dovoljena teža: 4,5 kg
Tovor: dnevna/IR video kamera

 

V času jesenskih šolskih počitnic med 26. oktobrom in 3. novembrom bo Park odprt vsak dan med 9. in 17. uro.

OBVEZNA JE PREDHODNA NAJAVA za ogled notranjosti podmornice in za preizkus na simulatorju letenja z letalom MiG-21. Svoj termin lahko rezervirate na telefonski številki 031 775 002 ali na e-naslovu [email protected]. 

V Parku vojaške zgodovine je obiskovalcem na voljo tudi postajališče za avtodome z osmimi parkirnimi mesti in urejeno infrastrukturo, pri čemer si lahko ob nočitvi dve osebi muzejske zbirke in razstave ogleda brezplačno.

Občina Sežana in Park vojaške zgodovine sta v četrtek, 10. oktobra organizirali slovesnost ob odprtju razstave  “Vojaška poljska bolnišnica Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu”, ki so se je udeležili veleposlaniki oz. visoki predstavniki veleposlaništev Avstrije, Češke, Italije, Hrvaške Madžarske, Poljske, Romunije, Slovaške, Ukrajine in Suverenega malteškega viteškega reda.  Na čelu skupine diplomatov je stal nadškof Jean-Marie Speich, apostolski nuncij v Sloveniji in doajen diplomatskega zbora, akreditiranega v Sloveniji. Dogodka se je udeležil tudi g. Gregor Šuc, generalni konzul RS v Trstu.

Bolnišnica Feldspital 808 je bila vzpostavljena že na srbski fronti kmalu po začetku vojne, a je bila po italijanski vojni napovedi prestavljena na soško fronto. Že v juliju 1915 je s kapaciteto 200 postelj stala v Škrbini na Krasu. Bila je dodeljena 7. korpusu in zagotavljala oskrbo bolnim ter ranjenim vojakom z doberdobskega bojišča kot enega najhujših odsekov fronte. Ko se je po 6. soški bitki v avgustu 1916 frontna črta premaknila proti vzhodu, se je bolnišnica znašla v dometu italijanskih topov in nemudoma so jo premaknili v Štanjel. Šlo je le za začasno namestitev, saj so že konec novembra 1916 začeli z urejanjem terena in postavljanjem vojaške bolnišnice pri Kosoveljah. Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 je na novi lokaciji začela delovati v aprilu 1917. Bolnišnični kompleks je sestavljalo 9 zgradb s skupaj170 posteljami. Po preboju fronte v oktobru 1917 se je bolnišnica preselila v frančiškanski samostan v mestu Motta di Livenza 40 km severovzhodno od Benetk, kjer je ostala do konca vojne.

Tudi na Feldspital 808, ki je bila le ena od več deset avstro-ogrskih vojaških bolnišnic na soški fronti, bi verjetno že zdavnaj legel prah zgodovinske pozabe, če ne bi pred vasjo Kosovelje stali ostanki imenitne kapele, ki je bila postavljena sredi bolnišničnega kompleksa. Prav ti zanimanje vzbujajoči zidovi so desetletja ohranjali spomin na pestrost zgodovinskega dogajanja na tem območju.  Žal ostaja še vedno neznanka, kdaj natančno je bila kapela zgrajena, ve pa se, da sta njeno gradnjo vodila nadporočnik Imre Novak ter češki arhitekt Bretislav Slechta, ki je najverjetneje naredil načrt. Ne vemo, komu je bila kapela posvečena, vemo pa da je ranjenim in bolnim vojakom vlivala upanje in dvigala duha k Lepemu in Večnemu. Ko so po koncu vojne barake vojaške bolnišnice razmontirali in ni za njimi praktično nobene sledi več, je kapela ostala kot nema priča vojnega dogajanja.  Osrednji element razstave je zato maketa kapele v merilu 1:10, ki jo je z izjemno natančnostjo izdelal mojster Franci Pogačar iz Polja v Ljubljani in vanjo vložil kar 2.500 ur svojega dela. Projekt izdelave makete je bil zelo zahteven, saj originalni objekt ne stoji več. Dejansko se dolgo ni vedelo, kako je sploh izgledal, ker ni bilo nobene poznane fotografije kapele iz časa prve svetovne vojne. Na veliko srečo je g. Marko Mohorčič, znan in uveljavljen zbiralec fotografij ter razglednic tukaj iz Sežane, po spletu srečnih naključij leta 2011 v Nemčiji odkril album fotografij enega od častnikov ali zdravnikov iz Feldspitala 808 in ga odkupil. Zbirka fotografij je dala odličen vpogled v delovanje bolnišnice in tudi izgled bolnišničnih barak ter same kapele v Kosoveljah. Prav na podlagi fotografij in terenskih izmer je arhitekt Tomaž Bekš iz Kosovelj narisal natančen načrt kapele, ki je bil podlaga za izdelavo makete.

Otvoritev se je začela s pozdravnim nagovorom župana Občine Sežana g. Andreja Sile, nato pa je zbrane nagovoril direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjančič, ki je kot avtor razstave predstavil zgodbo vojaške bolnišnice Feldspital 808 in njene kapele v Kosoveljah. V svojem nagovoru je poudaril: »In kaj nas je v Parku vojaške zgodovine gnalo k temu, da smo se, ob obilici neraziskanih in neobdelanih tem lotili raziskovanja zgodovine Feldspitala 808 in priprave razstave? Predvsem živa želja vaščanov Kosovelj in sosednjih vasi, da bi se kapela, ki je bila po drugi svetovni vojni porušena, obnovila. Ne gre namreč za to, da bi s tem dobili v Kosoveljah znamenitost, ki bo privabljala obiskovalce od blizu in daleč. Gre za dejstvo, da je spomin na vojno dogajanje na Krasu med prvo svetovno vojno v veliki meri zabrisan – granatni lijaki, strelski jarki in ostanki vojaške infrastrukture so se v dobrem stoletju že zlili s krajino, grobovi padlih vojakov pa so bili bodisi prekopani ali pa pozabljeni. Gre za dejstvo, da na slovenski strani Krasa, kot južnem delu soškega bojišča, ni primernega spominskega objekta, ki bi obeleževal strašno morijo, ki je z imeni teh naših hribov, kraških vasi in zaselkov v letih 1915, 1916 in 1917 polnila časopise cele habsburške monarhije in italijanskega kraljestva. Kapela pri Kosoveljah bi/bo postala nekakšna Javorca slovenskega Krasa, dostojen krajen zgodovinskega spomina. Naša sveta dolžnost je namreč spominjati se; preprosto nimamo pravice pozabiti. Ob vsem nesmislu vojne je prav spominjanje, oživitev zgodovinskega spomina nekaj, kar vsaj nekoliko osmisli to neskončno trpljenje. Kri fantov in mož, prelita na Rombonu, Mrzlem vrhu, Sabotinu, Škabrijelu, Doberdobu ali kjer koli drugje, in solze njihovih mater, žena, deklet, otrok, niso tekle povsem zaman, če se tega po stodesetih letih spomnimo, če to zgodbo zapišemo, objavimo, prikažemo v muzejski razstavi. Kajti s tem, pa naj se tega zavedamo ali ne, pričujemo o pomenu in veličini miru. In verjemite mi, da je to v teh dneh pomembno, kot le malokdaj v zgodovini.«

Sledil je nagovor sekretarja veleposlaništva Suverenega Malteškega viteškega reda v Republiki Sloveniji mag. Matjaž Žigon v imenu veleposlanika suverenega Malteškega viteškega reda v Republiki Sloveniji in vice dekana diplomatskega zbora, kneza Mariana Huga von Windisch-Graetza. Malteški viteški red je namreč v času prve svetovne vojne v veliki meri zagotavljal zdravstveno oskrbo ranjencev in obolelih v zaledju spopadov, tudi v Feldspitalu 808.

G. Dušan Luin, domačin iz Kosovelj, ki je izjemno aktiven na področju ohranjanja lokalne dediščine in je kot eden od glavnih pobudnikov za pripravo razstave je, kot eden od slavnostnih govornikov, poudaril pomen ohranjanja spomina na kapelo in bolnišnico v Kosoveljah ter upanje, da bo kapela kmalu stala in tako predstavljala prostor povezovanja narodov, ki so se tu borili v prvi svetovni vojni.

Otvoritev je zaokrožilo mreženje, namenjeno tkanju novih vezi med veleposlaništvi in lokalnimi, regionalnimi ter nacionalnimi organizacijami.

 

Organizirane skupine, ki načrtujete ogled Parka vojaške zgodovine v jesenskem času, pozivamo, da svoj obisk najavite čim prej, saj se prosti termini hitro polnijo.

Zelo zasedeni so zlasti termini ob sobotah in termini za ogled notranjosti podmornice.

Lepo povabljeni tudi na ogled drugih znamenitosti na Pivškem – https://visitpivka.si/

Veselimo se vašega obiska!

Informacije in rezervacije: 031 775 002 ali [email protected].

Turistična zveza Slovenije v okviru akcije MOJA DEŽELA letno ocenjuje gostoljubnost in turistično ponudbo krajev.

Po oceni strokovne komisije si je mesto med top 5 v kategoriji IZLETNIŠKE TOČKE prislužil tudi Park vojaške zgodovine.

Lokacija, ki bo v spletnem glasovanju zbrala največ vaših glasov, bo prejela Znak gostoljubnosti po izboru ljudstva.

Glas za Park vojaške zgodovine lahko oddate enkrat na dan od 3. do vključno 20. oktobra 2024.

Povezava do glasovanja: https://turisticna-zveza.si/spletno-glasovanje/moja-dezela-2024/132  

Vljudno vabljeni k glasovanju!