V petek, 25. oktobra, je v ljubljanski Cukrarni potekal simpozij “Ocean okoli nas – Odmevi brezna: Toksična dediščina oceanskih ekologij”, katera rdeča nit je bil vpliv človeka na oceane in njihovo okolje. Simpozij se je osredotočal na interdisciplinarni pristop k raziskovanju obalnih in morskih okolij, na njem pa so številni strokovnjaki predstavili ekološke, antropološke, geopolitične in kulturne perspektive, z namenom iskanja novih metod dela, razmišljanja in sodelovanja z morjem. Glavni cilj simpozija je bil vzpodbuditi razpravo o negativnem vplivu človeka na oceane ter poiskati rešitve za trajnostno prihodnost. Svoj referat na simpoziju je imel tudi direktor Parka, mag. Janko Boštjančič in sicer na temo stalne razstave »Enigma – skrivnostno zakulisje vojne«.
Simpozij sicer temelji na projektu “Odmevi Brezna (2024)”, ki ga je zasnovala umetnica Robertina Šebjanič. Ta projekt se ukvarja s problematiko odstranjevanja streliva iz svetovnih oceanov ter raziskuje, kako pravni okvirji (ali njihovo pomanjkanje) ter povezani ekološki in človeški dejavniki vplivajo na morske ekosisteme. Razpadajoče strelivo namreč sprošča škodljive kemikalije, ki spreminjajo kemično sestavo morske vode in škodujejo morskim organizmom. Takšne ekološke motnje lahko povzročijo dolgoročne posledice za celoten morski svet. Projekt “Odmevi Brezna” se je začel leta 2023 z umetniško rezidenco Robertine Šebjanič na znanstvenoraziskovalni ladji TARA, kjer je bila pozornost usmerjena na Baltsko morje. Leta 2024 se je projekt nadaljeval znotraj platforme Made In, ki sta jo gostili organizaciji Drugo More in Oaza. V okviru sodelovanja so znanstveniki in umetniki raziskovali in topografirali strelivo, ki je bilo zapuščeno na morskem dnu Kvarnerja v Severnem Jadranu. Skupaj so preučevali, kako škodljive kemikalije iz razpadajočega orožja vplivajo na kakovost morske vode in zdravje morskega okolja. Ta problematika kaže, da vojna in pohlep vplivata ne le na globalne družbene razmere, temveč tudi na oceanske ekosisteme na mikro- in makroravni.
Simpozij “Ocean okoli nas – Odmevi brezna: Toksična dediščina oceanskih ekologij”. Foto: Boštjan Kurent
Udeleženci simpozija so si naslednji dan, 26. oktobra, ogledali tudi Park vojaške zgodovine, kjer je bila posebnega poudarka deležna razstava o Enigmi ter nova razstava »Slovenija pod točo bomb – zavezniška bombardiranje 1944–1945«.
V petek, 25. oktobra, je Regionalna razvojna agencije Zeleni kras (RRA Zeleni kras) gostila delegacijo s korejske univerze Joongbu, ki je v Slovenijo pripotovala v okviru raziskovalne študijske poti. V Parku vojaške zgodovine Pivka je udeležencem g. Dejan Iskra predstavil delovanje agencije ter turistično destinacijo Zeleni kras.
Predstavitev se je osredotočala na delovanje RRA Zeleni kras, ki kot ena izmed dvanajstih regionalnih razvojnih agencij v Sloveniji prispeva k razvoju Primorsko-notranjske regije. Iskra je poudaril vlogo agencije pri pripravi in izvajanju ključnih razvojnih dokumentov, kot so Regionalni razvojni program za obdobje 2021–2027, Strategija razvoja turizma destinacije Zeleni kras za obdobje 2022–2027 in Strategija razvoja podeželskih območij, ki jih agencija izvaja v okviru programa CLLD LEADER.
Poleg predstavitve regionalnega razvoja in gospodarskih prioritet je Iskra predstavil tudi turistično destinacijo Zeleni kras, ki jo RRA upravlja v okviru strategije trajnostnega turizma. Destinacija ponuja raznolike možnosti za doživetja v naravi, kulinarične izkušnje, aktivnosti na prostem ter krožna potovanja, ki povezujejo naravne in kulturne znamenitosti regije.
Po zaključku predstavitve so si gostje ogledali tudi zbirko Parka vojaške zgodovine Pivka, ki velja za največji muzejski kompleks v Sloveniji. Obiskali so razstavo Pot v samostojnost, ki prikazuje ključne dogodke v slovenski zgodovini in osvetljuje pomembne trenutke v procesu osamosvojitve Slovenije. Ta del obiska je gostom iz Južne Koreje ponudil vpogled v bogato kulturno in zgodovinsko dediščino Slovenije.
Srečanje je predstavljalo priložnost za mednarodno izmenjavo znanja in je še dodatno utrdilo sodelovanje med RRA Zeleni kras in institucijami iz tujine.
Park vojaške zgodovine se je tudi letos pridružil pobudi »Prižgimo luč za mir«, ki jo je zasnovala Fundacija Poti miru v Posočju. Cilj projekta je vsako leto 24. oktobra, ob obletnici začetka zloma soške fronte, v sodelovanju s kulturnimi ustanovami vzdolž Poti miru od Alp do Jadrana opomniti na grozote vojne in pomen miru.
Ob tej priložnosti smo se tudi v Parku vojaške zgodovine s tradicionalno spominsko gesto poklonili trpljenju in žrtvam vojn ter se s prižigom »Luči za mir« pridružili skupnemu prizadevanju za mir ter blagostanje.
Naj bo vojna izkušnja naših prednikov, opomnik strpnosti in solidarnosti ter gradnik mirne prihodnosti bodočih rodov.
V Parku vojaške zgodovine se ekipi Fundacije Poti miru v Posočju iskreno zahvaljujemo za pobudo.
Društvo prijateljev Parka vojaške zgodovine je v soboto, 19. oktobra 2024, organiziralo težko pričakovan izlet v nekdanjo vojaško letalsko podzemno bazo Željava, znano tudi pod imenom Objekt 505 (KLEK).
Poln avtobus navdušencev nad vojaško zgodovino je po kratkem postanku v Senju nagovoril član Društva soška fronta 1915–1917 in urednik revije Na fronti, g. Vinko Avsenak, ki je vojaški rok služil v vojašnici, ki se nahaja v neposredni bližini podzemne baze Željava. V njegovem spremstvu so si udeleženci ob prihodu na cilj najprej ogledali vojaški kompleks, ki je predstavljal podporno logistično bazo za letališče.
Skozi letalsko bazo sta jih vodila g. Ivica Meglić in g. Hrvoje Grgić, člana društva Željava LYBI Team, ki raziskuje in dokumentira zgodovino letališča ter si prizadeva za ureditev zapuščenega objekta v muzej hladne vojne.
Ogromen infrastrukturni projekt izgradnje Objekta 505 je bil zagnan leta 1956, tekom dvanajstih let gradnje so v notranjosti letalske baze zgradili 3,5 kilometrov tunelov in galerij, širokih do 20 m in visokih več kot 12 m. Letališče je bilo opremljeno tudi z delavnicami za vzdrževanje in popravila letal, skladišči streliva, rezervoarji z gorivom, operativnim in komunikacijskim centrom, učilnicami. Vse štiri vhode v letalsko bazo so zapirala železobetonska vrata s silhueto sovjetskega nadzvočnega prestreznika MiG-21. V notranjosti je bilo namreč prostora za skupno 58 letal MiG-21, ki so bila razporejena v dve lovsko-prestrezni in eno izvidniško eskadriljo.
Željava je skoraj v celoti vkopana v goro Plješevica (n. v. 1.648 m), ki leži na meji med Bosno in Hercegovino ter Hrvaško. Na vrhu gore je bil postavljen najmočnejši jugoslovanski radarski sistem, ki je deloma pokrival tudi zračni prostor sosednjih držav, sama planina pa je letališču nudila radarsko senco, da so letala lahko vzletela in dosegla primerno hitrost, preden bi jih sovražnik lahko zaznal in sestrelil.
Gradbena dela so bila v veliki meri zaključena v dvanajstih letih, leto 1968 je namreč zaznamovala praška pomlad. Takrat so v Željavo premestili 117. polk, del katerega je bil tudi Postojnčan g. Marjan Žerjal, nekdanji pilot MiG-21, ki je med ogledom notranjosti letališča delil svoje izkušnje o življenju in službovanju v Objektu 505 ter letenju s sovjetskim nadzvočnim prestreznikom.
Med razpadanjem Jugoslavije so eksplozije Objekt 505 močno poškodovale, vendar ga niso popolnoma uničile. Po vzletno-pristajalnih stezah na hrvaški strani, ki sicer že dolgo ne opravljajo svoje funkcije, so se udeleženci strokovne ekskurzije zapeljali z avtobusom in tudi tako izkusili razsežnost največjega infrastrukturnega projekta Jugoslavije, ki še danes buri duhove.
Med 29. septembrom in 4. oktobrom je v Londonu potekala letna strokovna konferenca združenja ICOMAM. Mednarodno združenje vojnih in vojaških muzejev ICOMAM deluje v okviru svetovnega muzejskega združenja ICOM, ki vključuje večino svetovnih muzejev s tega področja. ICOMAM povezuje vojaškozgodovinske muzeje in zbirke orožja s celega sveta s ciljem mreženja muzejskih strokovnjakov na področju vojaške zgodovine, izmenjave znanj ter izkušenj in dvigovanja standardov varstva dediščine. Združenje muzejskih strokovnjakov vodi mednarodni izvršilni odbor. Leta 2022 je bil na jesenski generalni skupščini ICOMAM-a kot predstavnik Srednje Evrope v odbor za 3-letni mandat izvoljen direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjančič.
Letošnjo konferenco sta organizirala britanski Nacionalni vojaški muzej (National Army Museum) s sedežem v londonski četrti Chelsea ter Kraljeve orožarne (Royal Armouries), ki delujejo na treh lokacijah, in sicer v londonski trdnjavi Tower, Leedsu ter v Fort Nelsonu v Portsmouthu. Gostitelji so opozorili na dejstvo, da dogodek organizirata sicer sorodni inštituciji, ki pa se pomembno razlikujeta glede svoje starosti. Nacionalni vojaški muzej, ustanovljen leta 1960, je namreč eden od najmlajših nacionalnih muzejev, medtem ko je Kraljeva orožarna eden od najstarejših britanskih muzejev, saj njen nastanek sega v 15. stoletje.
Nacionalni vojaški muzej (National Army Museum) s sedežem v londonski četrti Chelsea. Foto: Boštjan Kurent
Mednarodne konference se je letos udeležilo preko 80 strokovnjakov s celega sveta. Konferenca se je začela s slavnostnim sprejemom v londonskem Towerju. V prvih dveh dneh konference so udeleženci predstavili strokovne referate o konzervaciji eksponatov, razvoju vojaške opreme in orožja, uporabi najnovejših tehnologij v muzejih itd.
Znameniti “Beli stolp” (Tower of London), ki ga je okoli leta 1080 dal zgraditi Viljem Osvajalec. Foto: Boštjan Kurent
Organizatorji so se izjemno potrudili tudi s pripravo študijske ture, ki je obsegala ogled muzejskega depoja Nacionalnega vojaškega muzeja v kraju Stevenage, kjer poleg uporabe najsodobnejših konzervatorskih pristopov do ohranjanja muzejskih predmetov pristopajo tudi z veliko mero pragmatičnosti tako v zbiralni politiki kot tudi zaščiti zbirk.
Sledil je ogled lokacije Kraljeve orožarne v Leedsu. Gre za namensko grajen muzej, ki je bil dokončan 1996, njegova izgradnja pa je stala 42,5 milijonov funtov. V nov muzej je bil preseljen velik del zbirke iz londonskega Towerja. Lokacija v Leedsu je bila izbrana tako z željo po razpršitvi nacionalnih muzejev, s čimer so se odmaknili od koncentracije v Londonu hkrati pa so želeli revitalizirati tudi takrat zapuščeno lokacijo ob Leedskih dokih. Po skoraj 30 letih je očitno, da je bila investicija v nov muzej upravičena, lokacijo si letno namreč ogleda preko 250.000 obiskovalcev, celotno območje pa je zaživelo z novimi razvojnimi perspektivami.
Kraljeva orožarna v Leedsu. Muzej je bil odprt leta 1996, njegova izgradnja pa je stala 42,5 milijonov funtov. Foto: Boštjan Kurent
V zadnjem delu študijske ture so si udeleženci konference ogledali ostanke gradu Kenilworth in muzejski kompleks v Bletchley Parku, kjer je med drugo svetovno vojno potekal ključen del operacije Ultra, v okviru katere so zlomili šifro Enigme in tako bistveno pripomogli k poteku in izidu vojne. Strokovne oglede so zaključili na gradu Windsor, ki je tudi ena izmed kraljevih rezidenc in t. i. »delovni« grad, ki ga kljub množicam turistov še vedno uporabljajo člani britanske kraljeve družine.
Muzejski kompleks v Bletchley Parku, kjer je med drugo svetovno vojno potekal ključen del operacije Ultra. Foto: Boštjan Kurent
Srečanje je bilo pomembno tudi z vidika vzpostavljanja novih povezav s partnerskimi institucijami in posamezniki, vsekakor pa so se okrepile obstoječe in vzpostavile nove dragocene povezave tudi s tujimi partnerji. Ob tem bi želeli izraziti zahvalo tako ICOMAM-u kot vsem sodelujočim organizatorjem konference, zlasti gospodu Marku Murray-Flutter iz Kraljevih orožarn, ki je ravno v dneh pred konferenco postal viralna senzacija spletnih medijev ter tudi tako muzej in muzejsko zbirko približal generaciji Z.
Konference v Veliki Britaniji sta se udeležila direktor Parka, mag. Janko Boštjančič in Boštjan Kurent, strokovni vodja.
V ponedeljek, 14. oktobra 2024, je ob obeležitvi 80-letnice bombardiranja Maribora potekala predstavitev knjige zgodovinarja Saša Radovanoviča: Pekel na nebu in na zemlji. Dogodek, ki ga je obiskalo veliko število udeležencev, je potekal na Pobreškem pokopališču v Mariboru. Avtorjevi predstavitvi knjige je sledila okrogla miza, kjer so sodelovali direktor Parka vojaške zgodovine, mag. Janko Boštjančič, pisatelj Tone Partljič in direktorica Pogrebnega podjetja Maribor ter predsednica Združenja pomembnih pokopališč v Evropi (ASCE), mag. Lidija Pliberšek.
Knjiga Pekel na zemlji osvetljuje dogajanje v zadnjih letih druge svetovne vojne, ko je Maribor utrpel več kot 38 zračnih napadov. Z zgodbami, zbranimi v novi knjigi, bralcem podaja nov vpogled v doživljanje bombardiranj domačinov na tleh in v zgodbe zavezniških letalcev na štajerskem nebu. Napadi so samo v Mariboru med drugo svetovno vojno terjali kar 768 življenj, nad mesto pa je bilo po ocenah in raziskavah Saše Radovanoviča odvrženih približno 30.000 bomb. Štajerska prestolnica je bila v veliki meri opustošena, saj je bila skoraj polovica stavb poškodovanih ali povsem uničenih.
Spomini, ki jih obeležuje knjiga Pekel na nebu in na zemlji, in razstava v Parku vojaške zgodovine Slovenija pod točo bomb – zavezniška bombardiranja 1944–1945 opozarjajo, da je ta tematika še kako živa. Na območju Maribora in po celotni Sloveniji se namreč nahajajo velike količine neeksplodiranih letalskih bomb, ki predstavljajo pretečo nevarnost.