Občina Sežana in Park vojaške zgodovine sta v četrtek, 10. oktobra organizirali slovesnost ob odprtju razstave  “Vojaška poljska bolnišnica Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu”, ki so se je udeležili veleposlaniki oz. visoki predstavniki veleposlaništev Avstrije, Češke, Italije, Hrvaške Madžarske, Poljske, Romunije, Slovaške, Ukrajine in Suverenega malteškega viteškega reda.  Na čelu skupine diplomatov je stal nadškof Jean-Marie Speich, apostolski nuncij v Sloveniji in doajen diplomatskega zbora, akreditiranega v Sloveniji. Dogodka se je udeležil tudi g. Gregor Šuc, generalni konzul RS v Trstu.

Bolnišnica Feldspital 808 je bila vzpostavljena že na srbski fronti kmalu po začetku vojne, a je bila po italijanski vojni napovedi prestavljena na soško fronto. Že v juliju 1915 je s kapaciteto 200 postelj stala v Škrbini na Krasu. Bila je dodeljena 7. korpusu in zagotavljala oskrbo bolnim ter ranjenim vojakom z doberdobskega bojišča kot enega najhujših odsekov fronte. Ko se je po 6. soški bitki v avgustu 1916 frontna črta premaknila proti vzhodu, se je bolnišnica znašla v dometu italijanskih topov in nemudoma so jo premaknili v Štanjel. Šlo je le za začasno namestitev, saj so že konec novembra 1916 začeli z urejanjem terena in postavljanjem vojaške bolnišnice pri Kosoveljah. Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 je na novi lokaciji začela delovati v aprilu 1917. Bolnišnični kompleks je sestavljalo 9 zgradb s skupaj170 posteljami. Po preboju fronte v oktobru 1917 se je bolnišnica preselila v frančiškanski samostan v mestu Motta di Livenza 40 km severovzhodno od Benetk, kjer je ostala do konca vojne.

Tudi na Feldspital 808, ki je bila le ena od več deset avstro-ogrskih vojaških bolnišnic na soški fronti, bi verjetno že zdavnaj legel prah zgodovinske pozabe, če ne bi pred vasjo Kosovelje stali ostanki imenitne kapele, ki je bila postavljena sredi bolnišničnega kompleksa. Prav ti zanimanje vzbujajoči zidovi so desetletja ohranjali spomin na pestrost zgodovinskega dogajanja na tem območju.  Žal ostaja še vedno neznanka, kdaj natančno je bila kapela zgrajena, ve pa se, da sta njeno gradnjo vodila nadporočnik Imre Novak ter češki arhitekt Bretislav Slechta, ki je najverjetneje naredil načrt. Ne vemo, komu je bila kapela posvečena, vemo pa da je ranjenim in bolnim vojakom vlivala upanje in dvigala duha k Lepemu in Večnemu. Ko so po koncu vojne barake vojaške bolnišnice razmontirali in ni za njimi praktično nobene sledi več, je kapela ostala kot nema priča vojnega dogajanja.  Osrednji element razstave je zato maketa kapele v merilu 1:10, ki jo je z izjemno natančnostjo izdelal mojster Franci Pogačar iz Polja v Ljubljani in vanjo vložil kar 2.500 ur svojega dela. Projekt izdelave makete je bil zelo zahteven, saj originalni objekt ne stoji več. Dejansko se dolgo ni vedelo, kako je sploh izgledal, ker ni bilo nobene poznane fotografije kapele iz časa prve svetovne vojne. Na veliko srečo je g. Marko Mohorčič, znan in uveljavljen zbiralec fotografij ter razglednic tukaj iz Sežane, po spletu srečnih naključij leta 2011 v Nemčiji odkril album fotografij enega od častnikov ali zdravnikov iz Feldspitala 808 in ga odkupil. Zbirka fotografij je dala odličen vpogled v delovanje bolnišnice in tudi izgled bolnišničnih barak ter same kapele v Kosoveljah. Prav na podlagi fotografij in terenskih izmer je arhitekt Tomaž Bekš iz Kosovelj narisal natančen načrt kapele, ki je bil podlaga za izdelavo makete.

Otvoritev se je začela s pozdravnim nagovorom župana Občine Sežana g. Andreja Sile, nato pa je zbrane nagovoril direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjančič, ki je kot avtor razstave predstavil zgodbo vojaške bolnišnice Feldspital 808 in njene kapele v Kosoveljah. V svojem nagovoru je poudaril: »In kaj nas je v Parku vojaške zgodovine gnalo k temu, da smo se, ob obilici neraziskanih in neobdelanih tem lotili raziskovanja zgodovine Feldspitala 808 in priprave razstave? Predvsem živa želja vaščanov Kosovelj in sosednjih vasi, da bi se kapela, ki je bila po drugi svetovni vojni porušena, obnovila. Ne gre namreč za to, da bi s tem dobili v Kosoveljah znamenitost, ki bo privabljala obiskovalce od blizu in daleč. Gre za dejstvo, da je spomin na vojno dogajanje na Krasu med prvo svetovno vojno v veliki meri zabrisan – granatni lijaki, strelski jarki in ostanki vojaške infrastrukture so se v dobrem stoletju že zlili s krajino, grobovi padlih vojakov pa so bili bodisi prekopani ali pa pozabljeni. Gre za dejstvo, da na slovenski strani Krasa, kot južnem delu soškega bojišča, ni primernega spominskega objekta, ki bi obeleževal strašno morijo, ki je z imeni teh naših hribov, kraških vasi in zaselkov v letih 1915, 1916 in 1917 polnila časopise cele habsburške monarhije in italijanskega kraljestva. Kapela pri Kosoveljah bi/bo postala nekakšna Javorca slovenskega Krasa, dostojen krajen zgodovinskega spomina. Naša sveta dolžnost je namreč spominjati se; preprosto nimamo pravice pozabiti. Ob vsem nesmislu vojne je prav spominjanje, oživitev zgodovinskega spomina nekaj, kar vsaj nekoliko osmisli to neskončno trpljenje. Kri fantov in mož, prelita na Rombonu, Mrzlem vrhu, Sabotinu, Škabrijelu, Doberdobu ali kjer koli drugje, in solze njihovih mater, žena, deklet, otrok, niso tekle povsem zaman, če se tega po stodesetih letih spomnimo, če to zgodbo zapišemo, objavimo, prikažemo v muzejski razstavi. Kajti s tem, pa naj se tega zavedamo ali ne, pričujemo o pomenu in veličini miru. In verjemite mi, da je to v teh dneh pomembno, kot le malokdaj v zgodovini.«

Sledil je nagovor sekretarja veleposlaništva Suverenega Malteškega viteškega reda v Republiki Sloveniji mag. Matjaž Žigon v imenu veleposlanika suverenega Malteškega viteškega reda v Republiki Sloveniji in vice dekana diplomatskega zbora, kneza Mariana Huga von Windisch-Graetza. Malteški viteški red je namreč v času prve svetovne vojne v veliki meri zagotavljal zdravstveno oskrbo ranjencev in obolelih v zaledju spopadov, tudi v Feldspitalu 808.

G. Dušan Luin, domačin iz Kosovelj, ki je izjemno aktiven na področju ohranjanja lokalne dediščine in je kot eden od glavnih pobudnikov za pripravo razstave je, kot eden od slavnostnih govornikov, poudaril pomen ohranjanja spomina na kapelo in bolnišnico v Kosoveljah ter upanje, da bo kapela kmalu stala in tako predstavljala prostor povezovanja narodov, ki so se tu borili v prvi svetovni vojni.

Otvoritev je zaokrožilo mreženje, namenjeno tkanju novih vezi med veleposlaništvi in lokalnimi, regionalnimi ter nacionalnimi organizacijami.

 

Organizirane skupine, ki načrtujete ogled Parka vojaške zgodovine v jesenskem času, pozivamo, da svoj obisk najavite čim prej, saj se prosti termini hitro polnijo.

Zelo zasedeni so zlasti termini ob sobotah in termini za ogled notranjosti podmornice.

Lepo povabljeni tudi na ogled drugih znamenitosti na Pivškem – https://visitpivka.si/

Veselimo se vašega obiska!

Informacije in rezervacije: 031 775 002 ali [email protected].

Turistična zveza Slovenije v okviru akcije MOJA DEŽELA letno ocenjuje gostoljubnost in turistično ponudbo krajev.

Po oceni strokovne komisije si je mesto med top 5 v kategoriji IZLETNIŠKE TOČKE prislužil tudi Park vojaške zgodovine.

Lokacija, ki bo v spletnem glasovanju zbrala največ vaših glasov, bo prejela Znak gostoljubnosti po izboru ljudstva.

Glas za Park vojaške zgodovine lahko oddate enkrat na dan od 3. do vključno 20. oktobra 2024.

Povezava do glasovanja: https://turisticna-zveza.si/spletno-glasovanje/moja-dezela-2024/132  

Vljudno vabljeni k glasovanju!

Cenjene obiskovalce obveščamo, da bo v soboto, 28. septembra, zaradi delne zapore in v nedeljo, 29. septembra, zaradi popolne zapore otežen dostop do Parka vojaške zgodovine Pivka.  

Zaradi dela na cestišču bo postavljena začasna prometna ureditev na državni cesti G1-6/339 Pivka–Ribnica od km 1,700 do km 2,000.

Delna zapora ceste bo postavljena v soboto, 28. 9. 2024, od 7.00 do 19.00. Promet bo potekal izmenično enosmerno s pomočjo prometno odvisnih semaforjev.

Popolna zapora ceste bo postavljena v nedeljo, 29. 9. 2024, od 7.00 do 19.00. Dostop do Parka bo tako mogoč bodisi preko obvoza Pivka–Šembije–Ilirska Bistrica (državna cesta R2 404) oziroma preko smeri izvoz avtoceste pri Divači–Vremska dolina–Ribnica–Park vojaške zgodovine (obiskovalcem priporočamo, da izberejo državno cesto 405 in ne 622).

Med Pivko in Kalom pa bo mogoče prehajati tudi čez Hrastje, vendar je to neuraden lokalni obvoz.

 

Obiskovalcem se vnaprej opravičujemo za nevšečnosti, na dan popolne zapore pa svetujemo tudi spremljanje Prometno informacijskega centra za državne ceste. 

 

V sklopu ZgodoVikenda je v nedeljo, 15. septembra, potekla tudi slovesnost ob koncu prve faze obnove policijskega čolna P-111, na kateri je minister za notranje zadeve mag. Boštjan Poklukar za obiskovalce slovesno odprl prenovljeno plovilo in notranjost čolna. Zbrane na slovesnosti je nagovoril tudi generalni direktor Policije mag. Senad Jušić.

Policijski čoln P-11 je bil leta novembra 2021, po 26 letih službovanja, v odmevnem ter izjemno kompleksnem logističičnem podvigu prepeljan iz Luke Koper v Park vojaške zgodovine Pivka. 

Policijski čoln je sedaj na voljo tudi za notranje oglede, ki se bodo izvajali v soboto in nedeljo, ob 13:00. Za ogled notranjosti je potrebna predhodna rezervacija termina na tel. št. +386 (0)31 775 002 ali po e-pošti [email protected]. Število mest je omejeno, v mesecu oktobru je ogled za obiskovalce Parka in predhodni rezervaciji brezplačen. 

Vabljeni! 

Na današnji dan pred natanko 80 leti, 18. septembra 1944, je bilo nad Ljubljano sestreljeno znamenito lovsko letalo Spitfire F.IX MJ116. Enosedežni lovec je bil del 73. eskadrilje zračnih sil Združenega kraljestva, takrat stacionirane na letališču Canne pri Foggii na južnoitalijanski obali Jadrana, in je tega dne s skupino letal poletel nad Ljubljano s ciljem obstreljevanja vojaškega letališča v Polju in železniške proge v Zalogu. Letalo, ki ga je pilotiral narednik Peter J. Clark, pilot RAF-a, je bilo zadeto s strani nemške protiletalske obrambe. Nepoškodovanemu pilotu je uspelo še pravočasno izkočiti in varno pristati na obrobju Ljubljane, medtem ko je spitfire strmoglavil ob Ižanski cesti v Ljubljani, kjer se je deloma pogreznil v barjanska tla.

Leta 2019, ob 75-letnici padca spitfireja, je Arheološki raziskovalni konzorcij za Ljubljano po naročilu Muzeja in galerij mesta Ljubljane v avgustu z uspešno izvedbo arheološkega izkopavanja in dviga ostankov letala realiziral večdesetletno tiho željo strokovnjakov in arheologov. Krona uspeha arheološke ekipe pod vodstvom dr. Andreja Gasparija je izkop odlično ohranjenega letalskega motorja, slavnega Rolls-Royceovega Merlina 63.  Izkopane razbitine so razstavljene v Parku vojaške zgodovine, kjer skupaj z manjšo razstavo in muzejsko predstavitvijo arheoloških izkopavanj obiskovalcem pripovedujejo zgodbo tega ikoničnega letala.

Oktobra 2020 je, po neverjetnem spletu naključij, najdbe dopolnil tudi osebni predmet narednika Petra J. Clarka – usnjeno pilotsko kapo Kraljevega vojnega letalstva (RAF) tipa C iz obdobja druge svetovne vojne. Pilot je ob sestrelitvi letala izkočil, bil zajet in konec vojne dočakal v nemškem ujetniškem taborišču. Peter J. Clark je umrl v Angliji leta 2015, samo štiri leta pred izkopom razbitin njegovega letala. Izjemna najdba, ki jo je dolga leta hranil g. Marjan Cimprič je bila iz zgodovinske pozabe iztrgana po zaslugi Aleša Bediča, saj mu je uspelo z veliko prizadevnostjo najti dragoceni eksponat in posredovati pri njeni predaji muzeju.

 

Leta 2021 je kot rezultat uspešnega arheološkega izkopavanja ostankov ikoničnega britanskega lovca supermarine spitfire in temeljite raziskave nastala tudi znanstvena monografija »Jekleni pozdravi iz zraka«, ki jo je uredil dr. Andreja Gasparija.