V sredo, 20. 11. je v Parku vojaške zgodovine potekala predstavitev knjige Poslednji libis 180. Avtorjema knjige, Borutu Podgoršku in Marku Malecu se je na predavanju pridružil še Branko Bunderla, ki je lastnik, restavrator in pilot libisa 180.

 

 

Trisedežno športno-turistično letalo libis 180 je bilo zadnje serijsko letalo, izdelano v ljubljanski tovarni letal LIBIS. Posebnost libisa je njegova konstrukcija iz lesa in kovine, ter trisedežna ureditev pilotske kabine, ki med športnimi letali velja za veliko redkost. Libis, izdelan v šestdesetih letih poganja  motor, izdelan v letu 1944, ki je torej najstarejši del letala. Libis 180 so uporabljali za turistične panoramske lete, osebni prevoz in za vleko jadralnih letal. Skupno jih je bilo narejenih deset od katerih je danes ohranjen le »ptujski« libis 180, po zaslugi Branka Bunderla, ki je v njegovo obnovo vložil ogromno svojega časa in denarja. V dvajsetih letih je uspel premostiti vse težave, od zbiranja originalne dokumentacije in načrtov letala iz beograjskih arhivov, do končne pridobitve dovoljenja za uporabo originalne registracijske številke letala YU-CVR.

 

V času obnove je bilo zbranih ne samo veliko dokumentov in zapiskov o gradnji libisa 180, temveč tudi velika količina pričevanj in izkušenj pilotov, ki so z njim leteli. Soavtorja sta se zato odločila opraviti poglobljeno raziskavo o letalu in vse zbrano gradivo urediti v knjigo, posvečeno samemu letalu pa tudi vsem deležnikom, ki so bili tako ali drugače z njim povezani.

 

Danes je obnovljen in restavriran »ptujski« libis 180 edino leteče motorno letalo slovenskih korenin iz časa Jugoslavije.

 

Avtorja knjige in Branko Bunderla so na predstavitvi opisali celotno pot obnove letala, z zbranimi delili zanimive izkušnje in poudarili pomen ohranjanja izjemno bogate slovenske letalske dediščine.

 

Z veseljem in ponosom sporočamo, da je Turistična zveza Slovenije Parku vojaške zgodovine podelila srebrni znak gostoljubnosti 2024 v kategoriji izletniške točke.

Visoko priznanje je bilo Parku vročeno na slavnostni prireditvi Turistične zveze Slovenije v okviru Dnevov slovenskega turizma 2024 v Laškem v ponedeljek, 18. novembra 2024.

V Parku smo zelo veseli, da smo bili prepoznani kot ena od obiskovalcem najbolj prijaznih točk v Republiki Sloveniji. Veseli smo posebej zato, ker smo letos že prejeli Valvasorjevo nagrado kot najvišje stanovsko priznanje in nam zato znak gostoljubnosti predstavlja pomembno potrditev, da smo na pravi poti – da znamo in zmoremo dediščino obiskovalcem predstaviti na privlačen način.

Restavracija Kantina Pivka bo od tega vikenda dalje odprta po novem zimskem urniku, in sicer od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro, ob sobotah med 12. in 16. uro, ob nedeljah pa bo restavracija ZAPRTA.

Kantina Pivka se nahaja v stavbi Komanda v Parku vojaške zgodovine Pivka. Na meniju vam ponujajo lokalne jedi s pridihom stare vojaške kuhinje. V stalni ponudbi je tudi odličen vojaški pasulj. Poleg pasulja lahko v ponudbi najdete tudi druge enolončnice, mesne jedi, zrezke, solatne krožnike in pa sladice.

KONTAKT

Kantina Pivka
Kolodvorska cesta 51, 6257 Pivka
Telefon: +386 (0)5 757 11 90
E-mail: [email protected]; [email protected]

Spletna stran: https://kantinapivka.si/

Park vojaške zgodovine Pivka je v sodelovanju z občinskimi združenji OZSČ Pivka in OZSČ Ilirska Bistrica pripravil predavanje in predstavitev knjige Aleša Zelenka »Rupnikova linija Boj za severno mejo«, ki je potekalo v soboto 9. novembra ob 16. uri v Parku vojaške zgodovine.

Avtor knjige, Aleš Zelenko ki že dolgo raziskuje obrambni sistem Rupnikove linije je najprej predstavil kako se je dokopal do sprva težko dostopnih podatkov ter svoje raziskave dopolnjeval z obiski ostalin utrdbenega sistema na samem terenu.

Medvojno obdobje je v Evropi zaznamovalo intenzivno utrjevanje meja z gradnjo obsežnih obrambnih linij, kot so na primer Maginotova linija na francoski strani, Siegfriedova linija na nemški strani in Alpski zid, ki so ga zgradili Italijani na novo vzpostavljeni Rapalski meji po prvi svetovni vojni. Kraljevina Jugoslavija se je pri zasnovi obrambne črte zgledovala predvsem po francoskem in češkem vzorcu utrjevanja. V času stopnjevanja napetosti tik pred drugo svetovno vojno je morala Jugoslavija utrditi praktično celotno kopensko mejo, saj so jo na vseh straneh obkrožale potencialne sovražne države. Ekonomska situacija temeljitih priprav na prihajajoči spopad ni omogočala, zato so do začetka druge svetovne vojne uspeli dokončati le nekaj segmentov obrambnega sistema. Najbolj poznan del Rupnikove linije je potekal nasproti Alpskega zidu, vendar je Aleš Zelenko poudaril, da je bil najbolje branjen del na sicer manj poznanem severnem odseku ob meji z Avstrijo. Prav na tem delu so se enote Jugoslovanske kraljeve armade najdlje upirale nasprotniku v aprilski vojni leta 1941.

Posamezne ostaline fortifikacij so še danes vidne, vendar je za njihovo ohranjanje potrebno vzpodbuditi več zanimanja. Avtor vidi možnost vključitev bunkerjev ali delov obrambne linije v turistično ponudbo, kot primer dobre prakse je izpostavil ohranjanje in prezentacijo utrdbe na Primožu, za katero skrbi Park vojaške zgodovine.

Za zaključek je Aleš Zelenko poudaril, da linije fortifikacij še zdaleč niso zastarele, kot je to veljalo v času po drugi svetovni vojni. Še danes lahko spremljamo utrjevanje meja na primeru baltskih držav, zato ima ohranjanje bunkerjev Rupnikove linije morda tudi strateški pomen.

Njegova knjiga je na voljo tudi v spletni trgovini Parka vojaške zgodovine Pivka.

Knjiga Rupnikova linija; Boj za severno fronto

V torek, 12. novembra, je bil na 1. programu TV Slovenija predvajan dokumentarni film iz serije (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Enigma – skrivnost iz morja (scenaristka Tatjana Markošek, režiser Božo Grlj).

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je potapljač in upravitelj piranskega akvarija v morju blizu Umaga naletel na zanimivo najdbo – nemški šifrirni stroj Enigma, ki se je leta 1945 potopila na nemškem minolovcu. Nanjo so zaradi različnih razlogov pozabili do leta 2021, ko je prišla v muzejsko zbirko Parka vojaške zgodovine Pivka. Naprava ni bila v dobrem stanju, vendar jo je strokovnjakom uspelo ne samo rešiti, ampak tudi raziskati in opisati njeno zgodbo.

Dokumentarec je na voljo na sledeči povezavi: https://365.rtvslo.si/arhiv/neznana-poglavja-slovenske-zgodovine/175085793
 
Sodelujoči: Janko Boštjančič, Andrej Gaspari, Danijel Germek, Danijel Frka, Aleš Jelinčič, Kornelija Ajlec.

Vabljeni k ogledu.

Park vojaške zgodovine bo v novembru odprt od ponedeljka do petka med 11. in 14. uro, v soboto in nedeljo pa med 10. in 16. uro.

OBVEZNA JE PREDHODNA NAJAVA za ogled notranjosti podmornice in za preizkus na simulatorju letenja z letalom MiG-21. Svoj termin lahko rezervirate na telefonski številki 031 775 002 ali na e-naslovu [email protected]. 

V Parku vojaške zgodovine je obiskovalcem na voljo tudi postajališče za avtodome z osmimi parkirnimi mesti in urejeno infrastrukturo, pri čemer si lahko ob nočitvi dve osebi muzejske zbirke in razstave ogleda brezplačno.