Park vojaške zgodovine bo v decembru odprt od ponedeljka do petka med 11. in 14. uro, v soboto in nedeljo pa med 10. in 16. uro.

Za ogled notranjosti podmornice in preizkus na simulatorju letenja kot dodatno muzejsko ponudbo je obvezna predhodna rezervacija termina na tel. št. +386 (0)31 775 002 ali po e-pošti [email protected].

Park vojaške zgodovine bo v času božično-novoletnih praznikov, od 21. decembra 2024 do 5. januarja 2025, odprt med 10. in 16. uro. Park bo 25. decembra 2024 in 1. januarja 2025 zaprt.

Ob zaključku letošnjega leta lahko svoje najbližje, prijatelje, sodelavce in poslovne partnerje razveselite tudi s prav posebnim darilom – darilnim bonom za ogled Parka vojaške zgodovine, ki ga lahko hitro in enostavno kupite v spletni trgovini Parka. Več na https://www.parkvojaskezgodovine.si/kategorija-izdelka/darilni-boni/.

Kantina Pivka bo decembra obratovala med tednom od 10. do 14. ure, ob sobotah pa od 12. do 16. ure. Med božično-novoletnimi prazniki bo odprta po istem urniku, ZAPRTA pa bo 25. decembra 2024 in 1. januarja 2025.

Na Ta veseli dan kulture, v torek, 3. decembra 2024, nudimo vsem obiskovalcem 50 % popusta pri nakupu vstopnic za osnovni muzejski ogled. Park vojaške zgodovine bo na ta dan odprt med 10. in 15. uro.

Popusti se med seboj ne seštevajo. Za ogled notranjosti podmornice in preizkus na simulatorju MiG-21, je OBVEZNA PREDHODNA REZERVACIJA TERMINA na tel. št. 031 775 002 ali po e-pošti [email protected].

Ob 10:00 bo v okviru praznika potekalo odprtje razstave SLOVENCI MED PRVIMI PROTIFAŠISTI 1920-1941.

VODENJA: 

12:00 voden ogled razstave “Enigma”

13:00 voden ogled razstave “Slovenija pod točo bomb – zavezniška bombardiranja 1944–1945”

 

V sklopu prazničnih akcij v spletni trgovini vam do 31. decembra 2024 ob naročilu nudimo:

–          brezplačno dostavo za vsa naročila,

–          darilo ob naročilu nad 50€,

–          ob naročilu 5 ali več darilnih bonov za eno osebo ali 2 ali več družinskih bonov vam brezplačno dodamo ogled notranjosti podmornice za vse osebe!

Izbirate lahko med več kot 600 različnimi artikli. Pohitite z naročilom in si zagotovite pravočasno dostavo.

Če pri naročanju potrebujete kakršnokoli pomoč smo vam na voljo na te. št.: +386 31 775 002 ali na e-poštnem naslovu: [email protected].

V Parku vojaške zgodovine smo v sredo, 27. novembra 2024, odprli novo razstavo VOJNE ZGODBE – UKRAJINA OD BLIZU.

Vojaški muzeji se načeloma posvečamo muzejski obdelavi preteklosti – vojn in vojnega dogajanja, ki je že minilo. Od kod torej to zanimanje za aktualno vojno, za vojno, ki še traja? V Parku vojaške zgodovine smo prepričani, da smo z izbruhom vojne v Evropi in tudi z vse večjo grožnjo izbruha vojne večjih razsežnosti dobili novo poslanstvo – opozarjanje na grozote vojne, na nepredstavljivo trpljenje, ki ga le-ta prinaša s seboj in to ne samo vojakom; vojna ne prizanaša nikomur, niti najbolj ranljivim skupinam prebivalstva ne. S sodobno tehnologijo in vse učinkovitejšimi oborožitvenimi sistemi se učinki vojne prenašajo tudi vse globlje v zaledje fronte. Zelo težko bi obiskovalcem muzeja to bolje predstavili kot z razstavo fotografij Eddyja van Wessela, kateremu je foto pričevanje o strahotah vojne življenjsko poslanstvo.

K sodelovanju pri tem razstavnem projektu VOJNE ZGODBE – UKRAJINA OD BLIZU, ki prikazuje vojno v vsej njeni grozoti, je bil Park vojaške zgodovine povabljen s strani nizozemskega Nacionalnega vojaškega muzeja. Fotografska razstava združuje fotografije, ki jih je na svojih obiskih frontnih črt in zaledja Ukrajine posnel priznani nizozemski fotograf Eddy van Wessel. Gre za pretresljiv vpogled v razdejanje, ki ga je povzročila agresija, in neskončno trpljenje prizadetega prebivalstva. Njegove fotografije so plod njegove vztrajnosti, trme in iskrenega zanimanja za sočloveka. Vojna v Ukrajini ni njegova prva vojna – s svojim fotoaparatom je bil že na bojiščih Bosne, Čečenije, Iraka in Sirije. Nikjer se ni posvečal vojaškostrateškim vidikom operacij ali pa bil fasciniran nad močjo posameznih armad in njihove oborožitve. Čeprav ga največkrat opišejo kot vojnega fotografa, bi lahko rekli, da je pravzaprav fotokronist posledic vojne, saj povsod skuša v svoj objektiv uloviti trpljenje posameznikov, ki jih je zajel vrtinec vojne, in preizkušnje njihovega vsakdana, zato je sporočilo van Wesselovih fotografij glasen protest proti grozljivosti in nesmiselnosti vojne. Eddy van Wessel pa ne nagovarja samo s fotografijo; njegovi so tudi podnapisi k fotografijam na razstavi, saj nihče ne zna in ne more bolje opisati trenutka, v katerem je fotografija nastala, kot on sam.

Njegove fotografije so poleg razstave v Parku vojaške zgodovine trenutno razstavljene še v nizozemskem Nacionalnem vojaškem muzeju in v galeriji Leica galeriji v Amsterdamu. Eddy van Wessel kot dokumentarni fotograf sodeluje s številnimi revijami širom sveta, kot so Stern, Paris Match, Le Monde, Spiegel in Washington Post. Eddy van Wessel je za svoje delo prejel številne prestižne nagrade, kot je fotograf leta, ki jo na Švedskem podeljuje komisija Årets Bild, kar štirikrat pa je prejel nagrado za najboljšo fotografijo na prestižnem mednarodnem tekmovanju srebrna kamera.

Fotografski razstavi smo v Parku vojaške zgodovine dodali še predstavitev ene od vojnih zgodb – zgodbo sirotišnice otrok luganske regije št. 2, ki je našla streho nad glavo v vasi Slavina, vsega 5 km od Parka. Ustanova se je v valu vojnega nasilja znašla že leta 2014, ko so jo separatistične sile skušale deportirati v Rusijo. Le odločnosti in velikemu pogumu predstojnice sirotišnice dr. Kateryne Dontsove gre zasluga, da so se otroci vrnili v Ukrajino. Sirotišnica je bila na novo vzpostavljena v mestu Severodoneck, od koder pa se je morala zaradi ruske agresije v februarju 2022 čez noč preseliti v Lvov na zahodu Ukrajine, kjer so bile razmere zaradi pogostih raketiranj zelo hude. Po zaslugi humanitarne akcije, ki sta jo zagnala Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste – Polje in POP TV, ter sodelovanju Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov s pristojnimi ukrajinskimi organi in ukrajinskim veleposlaništvom v Sloveniji je bila sirotišnica v začetku maja 2022 preseljena v Slovenijo. S prizadevanji Civilne zaščite, Občine Postojna, Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole Postojna, predvsem pa Krajevne skupnosti Slavina, ki je za namestitev ponudila vaški kulturni dom, je bila v Slavini omogočena udobna namestitev za dvajset ukrajinskih sirot, ki so bile takrat stare od enega do šest let. Poleg otrok se je v Slovenijo preselil tudi del osebja sirotišnice, in sicer osem medicinskih sester in varušk ter tri zdravnice.

 

Slavnostni govornik in otvoritelj razstave, g. Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve ter nacionalno in mednarodno varnost, je zbrane opomnil, da prehitro pozabljamo. Podobno situacijo, kot jo že več kot tisoč dni prestaja ukrajinski narod, smo Slovenci izkusili med drugo svetovno vojno in tekom osamosvojitvenega procesa. V tej luči je pripomnil, da bo Republika Slovenija s ciljem dolgoročnega mira v Evropi, Ukrajini nudila pomoč, dokler jo bo le-ta potrebovala.

Eddy van Wessel se je ob otvoritvi fotografske razstave zahvalil Parku, da so njegove fotografije, ki so presunljive in nikogar ne pustijo ravnodušnega, na ogled tudi v tem delu Evrope. Pod vtisi zadnjega potovanja v Ukrajino, s katerega se je vrnil le nekaj dni nazaj, je opozoril, da Ukrajine ne smemo nikakor pozabiti – tudi ko se bodo boji končali, deželo in njene prebivalce čaka dolgo okrevanje.

Otvoritvene slovesnosti se je udeležil tudi nizozemski veleposlanik, Njegova Ekscelenca Johan Verboom, ki je izrazil svoja ponos in občudovanje nad pogumom, ki ga nenehno izkazuje Eddy van Wessel, saj s svojih potovanj v z vojno zaznamovane kraje Ukrajine prinaša fotografije, ki svetu pripovedujejo zgodbe s fronte in zaledja. Opozoril je, da mora svet ne samo videti in slišati te zgodbe, ampak zaradi njih tudi ukrepati in Ukrajino podpreti pri obrambi svoje države.

Veleposlanik Ukrajine v Sloveniji, Ng. Exc. Andrri Taran, je izpostavil zlasti trpljenje in smrt, ki ju prinašajo napadi na šole, univerze, cerkve in druge ustanove, ki predstavljajo jedro ukrajinskega naroda. Tudi on je izpostavil, da občuduje pogum Eddyja van Wessla, ki tvega svoje življenje, da ljudem na svobodi prinaša vesti iz Ukrajine, kjer se borijo za ohranjanje te iste vrednote.

Dogodka se je poleg sodelujočih gostov udeležilo več veleposlanikov oz. drugih visokih tujih diplomatskih predstavnikov držav članic Evropske unije in Nata, predstojnica regionalne sirotišnice Luganske regije št. 2, dr. Kateryna Dontsova skupaj z osebjem te ustanove, poleg tega pa tudi številni drugi gostje.

 

Slovesnemu odprtju razstave je sledila projekcija filma Eddyjeva vojna (Eddy’s War) produkcijske hiše Zeppers Film & TV, ki ga je režiral Joost van der Valk. Film odstira pogled v zakulisje delovanja Eddyja van Wessela in prikazuje proces, katerega rezultat.

 

Park vojaške zgodovine Pivka so obiskali kandidati Slovenske vojske na temeljnem vojaško-strokovnem usposabljanju (TVSU) iz Veščinskega centra Slovenske vojske.

Veščinski center v vojašnici Janka Premrla Vojka v Vipavi in v dislociranih enotah izvaja temeljno vojaškostrokovno usposabljanje (TVSU) in osnovno vojaško usposabljanje (OVSU) kandidatov za zaposlitev v Slovenski vojski (za vojaka, vojaškega uslužbenca ali častnika), kandidatov na prostovoljnem služenju vojaškega roka (PSVR) ter pripadnikov pogodbene rezervne sestave (PRS).

 

Dan Rudolfa Maistra praznujemo v spomin na 23. november 1918, ko je general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in prevzel vojaško oblast v Mariboru. 

Vlada je sicer junija leto 2024, ko bo 150. obletnica rojstva in 90. obletnica njegove smrti razglasila za leto generala Rudolfa Maistra.

General Rudolf Maister (1874-1934) je s svojimi borci ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo. Bil je tudi pesnik, slikar in velik ljubitelj knjig. Rodil se je 29. marca 1874 v Kamniku. Umrl je 26. julija 1934 na Uncu pri Rakeku. 

V Parku vojaške zgodovine so se v okviru Maistrovega leta v sredo, 29. maja, spominu na izjemne zasluge in zapuščino generala Rudolfa Maistra poklonili s pogovornim večerom na temo »Marija Maister in njeno sorodstvo na Pivškem«.

 

Dan Rudolfa Maistra, 23. november, je od leta 2005 slovenski državni praznik.