Društvo prijateljev Parka vojaške zgodovine je v soboto, 19. oktobra 2024, organiziralo težko pričakovan izlet v nekdanjo vojaško letalsko podzemno bazo Željava, znano tudi pod imenom Objekt 505 (KLEK).

Poln avtobus navdušencev nad vojaško zgodovino je po kratkem postanku v Senju nagovoril član Društva soška fronta 1915–1917 in urednik revije Na fronti, g. Vinko Avsenak, ki je vojaški rok služil v vojašnici, ki se nahaja v neposredni bližini podzemne baze Željava. V njegovem spremstvu so si udeleženci ob prihodu na cilj najprej ogledali vojaški kompleks, ki je predstavljal podporno logistično bazo za letališče.

Skozi letalsko bazo sta jih vodila g. Ivica Meglić in g. Hrvoje Grgić, člana društva Željava LYBI Team, ki raziskuje in dokumentira zgodovino letališča ter si prizadeva za ureditev zapuščenega objekta v muzej hladne vojne.

Željava

Ogromen infrastrukturni projekt izgradnje Objekta 505 je bil zagnan leta 1956, tekom dvanajstih let gradnje so v notranjosti letalske baze zgradili 3,5 kilometrov tunelov in galerij, širokih do 20 m in visokih več kot 12 m. Letališče je bilo opremljeno tudi z delavnicami za vzdrževanje in popravila letal, skladišči streliva, rezervoarji z gorivom, operativnim in komunikacijskim centrom, učilnicami. Vse štiri vhode v letalsko bazo so zapirala železobetonska vrata s silhueto sovjetskega nadzvočnega prestreznika MiG-21. V notranjosti je bilo namreč prostora za skupno 58 letal MiG-21, ki so bila razporejena v dve lovsko-prestrezni in eno izvidniško eskadriljo.  

Željava je skoraj v celoti vkopana v goro Plješevica (n. v. 1.648 m), ki leži na meji med Bosno in Hercegovino ter Hrvaško. Na vrhu gore je bil postavljen najmočnejši jugoslovanski radarski sistem, ki je deloma pokrival tudi zračni prostor sosednjih držav, sama planina pa je letališču nudila radarsko senco, da so letala lahko vzletela in dosegla primerno hitrost, preden bi jih sovražnik lahko zaznal in sestrelil.

Gradbena dela so bila v veliki meri zaključena v dvanajstih letih, leto 1968 je namreč zaznamovala praška pomlad. Takrat so v Željavo premestili 117. polk, del katerega je bil tudi Postojnčan g. Marjan Žerjal, nekdanji pilot MiG-21, ki je med ogledom notranjosti letališča delil svoje izkušnje o življenju in službovanju v Objektu 505 ter letenju s sovjetskim nadzvočnim prestreznikom.

Med razpadanjem Jugoslavije so eksplozije Objekt 505 močno poškodovale, vendar ga niso popolnoma uničile. Po vzletno-pristajalnih stezah na hrvaški strani, ki sicer že dolgo ne opravljajo svoje funkcije, so se udeleženci strokovne ekskurzije zapeljali z avtobusom in tudi tako izkusili razsežnost največjega infrastrukturnega projekta Jugoslavije, ki še danes buri duhove.

Med 29. septembrom in 4. oktobrom je v Londonu potekala letna strokovna konferenca združenja ICOMAM. Mednarodno združenje vojnih in vojaških muzejev ICOMAM deluje v okviru svetovnega muzejskega združenja ICOM, ki vključuje večino svetovnih muzejev s tega področja. ICOMAM povezuje vojaškozgodovinske muzeje in zbirke orožja s celega sveta s ciljem mreženja muzejskih strokovnjakov na področju vojaške zgodovine, izmenjave znanj ter izkušenj in dvigovanja standardov varstva dediščine. Združenje muzejskih strokovnjakov vodi mednarodni izvršilni odbor. Leta 2022 je bil na jesenski generalni skupščini ICOMAM-a kot predstavnik Srednje Evrope v odbor za 3-letni mandat izvoljen direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjančič. 

Letošnjo konferenco sta organizirala britanski Nacionalni vojaški muzej (National Army Museum) s sedežem v londonski četrti Chelsea ter Kraljeve orožarne (Royal Armouries), ki delujejo na treh lokacijah, in sicer v londonski trdnjavi Tower, Leedsu ter v Fort Nelsonu v Portsmouthu. Gostitelji so opozorili na dejstvo, da dogodek organizirata sicer sorodni inštituciji, ki pa se pomembno razlikujeta glede svoje starosti. Nacionalni vojaški muzej, ustanovljen leta 1960, je namreč eden od najmlajših nacionalnih muzejev, medtem ko je Kraljeva orožarna eden od najstarejših britanskih muzejev, saj njen nastanek sega v 15. stoletje.

Mednarodne konference se je letos udeležilo preko 80 strokovnjakov s celega sveta. Konferenca se je začela s slavnostnim sprejemom v londonskem Towerju. V prvih dveh dneh konference so udeleženci predstavili strokovne referate o konzervaciji eksponatov, razvoju vojaške opreme in orožja, uporabi najnovejših tehnologij v muzejih itd.

Organizatorji so se izjemno potrudili tudi s pripravo študijske ture, ki je obsegala ogled muzejskega depoja Nacionalnega vojaškega muzeja v kraju Stevenage, kjer poleg uporabe najsodobnejših konzervatorskih pristopov do ohranjanja muzejskih predmetov pristopajo tudi z veliko mero pragmatičnosti tako v zbiralni politiki kot tudi zaščiti zbirk.

Kraljeve orožarne v Leedsu

Sledil je ogled lokacije Kraljeve orožarne v Leedsu. Gre za namensko grajen muzej, ki je bil dokončan 1996, njegova izgradnja pa je stala 42,5 milijonov funtov. V nov muzej je bil preseljen velik del zbirke iz londonskega Towerja. Lokacija v Leedsu je bila izbrana tako z željo po razpršitvi nacionalnih muzejev, s čimer so se odmaknili od koncentracije v Londonu hkrati pa so želeli revitalizirati tudi takrat zapuščeno lokacijo ob Leedskih dokih. Po skoraj 30 letih je očitno, da je bila investicija v nov muzej  upravičena, lokacijo si letno namreč ogleda preko 250.000 obiskovalcev, celotno območje pa je zaživelo z novimi razvojnimi perspektivami.

Grad Kenilworth in muzejski kompleks v Bletchley Parku

V zadnjem delu študijske ture so si udeleženci konference ogledali ostanke gradu Kenilworth in muzejski kompleks v Bletchley Parku, kjer je med drugo svetovno vojno potekal ključen del operacije Ultra, v okviru katere so zlomili šifro Enigme in tako bistveno pripomogli k poteku in izidu vojne. Strokovne oglede so zaključili na gradu Windsor, ki je tudi ena izmed kraljevih rezidenc in t. i. »delovni« grad, ki ga kljub množicam turistov še vedno uporabljajo člani britanske kraljeve družine.

Srečanje je bilo pomembno tudi z vidika vzpostavljanja novih povezav s partnerskimi institucijami in posamezniki, vsekakor pa so se okrepile obstoječe in vzpostavile nove dragocene povezave tudi s tujimi partnerji. Ob tem bi želeli izraziti zahvalo  tako ICOMAM-u kot vsem sodelujočim organizatorjem konference, zlasti gospodu Marku Murray-Flutter iz Kraljevih orožarn, ki je ravno v dneh pred konferenco postal viralna senzacija spletnih medijev ter tudi tako muzej in muzejsko zbirko približal generaciji Z.

Konference v Veliki Britaniji sta se udeležila direktor Parka, mag. Janko Boštjančič in Boštjan Kurent, strokovni vodja.

V ponedeljek, 14. oktobra 2024, je ob obeležitvi 80-letnice bombardiranja Maribora potekala predstavitev knjige zgodovinarja Saša Radovanoviča: Pekel na nebu in na zemlji. Dogodek, ki ga je obiskalo veliko število udeležencev, je potekal na Pobreškem pokopališču v Mariboru. Avtorjevi predstavitvi knjige je sledila okrogla miza, kjer so sodelovali direktor Parka vojaške zgodovine, mag. Janko Boštjančič, pisatelj Tone Partljič in direktorica Pogrebnega podjetja Maribor ter predsednica Združenja pomembnih pokopališč v Evropi (ASCE), mag. Lidija Pliberšek.

Knjiga Pekel na zemlji osvetljuje dogajanje v zadnjih letih druge svetovne vojne, ko je Maribor utrpel več kot 38 zračnih napadov. Z zgodbami, zbranimi v novi knjigi, bralcem podaja nov vpogled v doživljanje bombardiranj domačinov na tleh in v zgodbe zavezniških letalcev na štajerskem nebu. Napadi so samo v Mariboru med drugo svetovno vojno terjali kar 768 življenj, nad mesto pa je bilo po ocenah in raziskavah Saše Radovanoviča odvrženih približno 30.000 bomb. Štajerska prestolnica je bila v veliki meri opustošena, saj je bila skoraj polovica stavb poškodovanih ali povsem uničenih.

Spomini, ki jih obeležuje knjiga Pekel na nebu in na zemlji, in razstava v Parku vojaške zgodovine Slovenija pod točo bomb – zavezniška bombardiranja 1944–1945 opozarjajo, da je ta tematika še kako živa. Na območju Maribora in po celotni Sloveniji se namreč nahajajo velike količine neeksplodiranih letalskih bomb, ki predstavljajo pretečo nevarnost. 

V ponedeljek, 14. oktobra 2024, se je kolektiv Parka vojaške zgodovine udeležil strokovne ekskurzije v Mariboru. Najprej so obiskali Vojaški muzej Slovenske vojske, ki domuje v impozantni stavbi Kadetnice v osrčju štajerske prestolnice. Pozdravil jih je načelnik muzeja, podpolkovnik Marko Hlastec, nato pa so si pod strokovnim vodstvom kustosa Lenarta Paupaherja ogledali tankovsko in artilerijsko zbirko v odprtem depoju. Ogledali so si tudi bogato zbirko strelnega orožja od 18. stoletja pa vse do sodobnejših kosov oborožitve. S srečanjem v prostorih Vojaškega muzeja Slovenske vojske so izmenjali izkušnje in poglobili odlično sodelovanje med obema institucijama, katerih temeljno poslanstvo je ohranjanje in muzejska interpretacija bogate vojaškozgodovinske dediščine.

V Parku vojaške zgodovine so septembra odprli razstavo Slovenija pod točo bomb – zavezniška bombardiranja 1944–1945 avtorja zgodovinarja Saše Radovanoviča, zato so si zaposleni Parka v drugem delu strokovne ekskurzije od blizu ogledali Cono Tezno, ki se nahaja na obrobju Maribora. Po 90 stopnicah so se spustili kar 15 metrov pod zemljo v mrežo podzemnih rovov, kjer so med drugo svetovno vojno proizvajali letalske dele. Maribor, ki je bil pomembno industrijsko središče že pred drugo svetovno vojno, je dobil še večji pomen z bliskovitim zagonom vojaške industrije. Zaradi zavezniških bombardiranj mesta so leta 1944 pod zemljo premestili ključne proizvodne obrate, rovi pa so služili tudi kot zaklonišče pred letalskimi napadi. Zaposleni v tovarni letalskih delov so o svojem delovnem mestu morali strogo molčati, na kar so jih nenehno opozarjali s plakati, ki jih je moč videti še danes. Čeprav delavcev in njihovih strojev že dolgo ni več, so v notranjosti podzemne tovarne vidni zapisi, ki še danes pričajo o njihovem delu, življenju in tegobah. Nad podzemnim kompleksom je po drugi svetovni vojni zrasla slavna jugoslovanska tovarna TAM, ki rovov sicer ni uporabljala, vendar so jih njihovi delavci v tajnosti še naprej vzdrževali za primer vojne, ko bi lahko del proizvodnje ponovno prenesli pod zemljo.

Iskrena hvala za topel sprejem in strokovno vodenje tako v Vojaškem muzeju Slovenske vojske kot v Coni Tezno.

 

Park vojaške zgodovine se je pred dnevi razveselil pomembne donacije – podjetje C-Astral je Parku namreč podarilo brezpilotni letalnik Belin. Letalnik je muzeju predal direktor podjetja Goran Gačnik.

Brezpilotni Belin, izdelek C-Astrala iz Ajdovščine, ki je bil izbran na mednarodnem razpisu Ministrstva za obrambo Republike Slovenije,  je Slovenska vojska v operativno uporabo uvedla leta 2015. Brezpilotni Belini so namenjeni podpori enotam vojske, predvsem motorizirani bataljonski bojni skupini, ki zagotavljajo izvidniške podatke. Brezpilotni letalni sistem Belin (BLS) je namenjen nalogam izvidništva, opazovanja in nadzora iz zraka. Omogoča pridobivanje slikovnih podatkov z vgrajeno video kamero ali fotoaparatom, ti podatki pa služijo obveščevalni podpori poveljnikom na taktičnem nivoju.

S to zmogljivostjo je Slovenska vojska dobila izredno zanesljiv sistem nadzora nevarnih območij hkrati pa tudi opremo, ki je lahko v pomoč Civilni zaščiti v primeru naravnih nesreč.

C-Astral Aerospace je inovativno podjetje s sedežem v Ajdovščini, ki že od ustanovitve leta 2007 razvija napredne brezpilotne sisteme. S svojo inovativnostjo in tehnološko dovršenostjo je podjetje postalo globalno prepoznavno po razvoju majhnih brezpilotnih letalskih sistemov (UAS) s fiksnim krilom.

Eden ključnih dosežkov C-Astral je razvoj letalnikov z značilnim dizajnom “blended wing body” (BWB), pri čemer gre za zlito krilo, ki nima klasične oblike letala s trupom, ampak predstavlja leteče krilo z le dvema kontrolnima površinama. Ta edinstvena zasnova prinaša večjo aerodinamično učinkovitost in vzdržljivost, kar je ekipi v letošnjem letu prineslo prestižno oblikovalsko nagrado Red Dot – Best of the Best, ki velja za “oskarja” v oblikovanju.

C-Astralovi brezpilotni sistemi letijo na vseh celinah, vključno z najbolj zahtevnimi in ekstremnimi pogoji, kot so visoke nadmorske višine, puščave, gorovja ter na Arktiki in Antarktiki. Takšna prilagodljivost in robustnost dokazujeta vrhunsko kakovost in zmogljivost njihovih letalnikov, ki se uporabljajo v širokem spektru aplikacij, poleg vojaških tudi za geodetskego kartiranje in okoljskih meritev.

V Parku vojaške zgodovine so izrazili veliko zadovoljstvo ob pridobitvi tako pomembnega muzejskega eksponata. Gre namreč za pionirski izdelek slovenske obrambne industrije, ki je rezultat visoke ravni znanja in tudi inovativnosti ekipe C-Astrala, ki je bila in je še vedno korak pred konkurenco tako v Sloveniji kot v svetu. V Parku so se zavezali, da bodo letalnik čim prej postavili na ogled svojim obiskovalcem, saj gre za pomemben kamenček v mozaiku nacionalne vojaške zgodovine.

BELIN – osnovni podatki

Pogon: elektro motor
Največja hitrost: 30 m/s
Dolet: 40 km
Maksimalna višina leta: 5.000 m
Dolžina: 960 mm
Razpon kril: 2.300 mm
Posadka: /
Največja dovoljena teža: 4,5 kg
Tovor: dnevna/IR video kamera

 

V času jesenskih šolskih počitnic med 26. oktobrom in 3. novembrom bo Park odprt vsak dan med 9. in 17. uro.

OBVEZNA JE PREDHODNA NAJAVA za ogled notranjosti podmornice in za preizkus na simulatorju letenja z letalom MiG-21. Svoj termin lahko rezervirate na telefonski številki 031 775 002 ali na e-naslovu [email protected]. 

V Parku vojaške zgodovine je obiskovalcem na voljo tudi postajališče za avtodome z osmimi parkirnimi mesti in urejeno infrastrukturo, pri čemer si lahko ob nočitvi dve osebi muzejske zbirke in razstave ogleda brezplačno.