Park vojaške zgodovine Pivka je v sodelovanju z občinskimi združenji OZSČ Pivka in OZSČ Ilirska Bistrica pripravil predavanje in predstavitev knjige Aleša Zelenka »Rupnikova linija Boj za severno mejo«, ki je potekalo v soboto 9. novembra ob 16. uri v Parku vojaške zgodovine.

Avtor knjige, Aleš Zelenko ki že dolgo raziskuje obrambni sistem Rupnikove linije je najprej predstavil kako se je dokopal do sprva težko dostopnih podatkov ter svoje raziskave dopolnjeval z obiski ostalin utrdbenega sistema na samem terenu.

Medvojno obdobje je v Evropi zaznamovalo intenzivno utrjevanje meja z gradnjo obsežnih obrambnih linij, kot so na primer Maginotova linija na francoski strani, Siegfriedova linija na nemški strani in Alpski zid, ki so ga zgradili Italijani na novo vzpostavljeni Rapalski meji po prvi svetovni vojni. Kraljevina Jugoslavija se je pri zasnovi obrambne črte zgledovala predvsem po francoskem in češkem vzorcu utrjevanja. V času stopnjevanja napetosti tik pred drugo svetovno vojno je morala Jugoslavija utrditi praktično celotno kopensko mejo, saj so jo na vseh straneh obkrožale potencialne sovražne države. Ekonomska situacija temeljitih priprav na prihajajoči spopad ni omogočala, zato so do začetka druge svetovne vojne uspeli dokončati le nekaj segmentov obrambnega sistema. Najbolj poznan del Rupnikove linije je potekal nasproti Alpskega zidu, vendar je Aleš Zelenko poudaril, da je bil najbolje branjen del na sicer manj poznanem severnem odseku ob meji z Avstrijo. Prav na tem delu so se enote Jugoslovanske kraljeve armade najdlje upirale nasprotniku v aprilski vojni leta 1941.

Posamezne ostaline fortifikacij so še danes vidne, vendar je za njihovo ohranjanje potrebno vzpodbuditi več zanimanja. Avtor vidi možnost vključitev bunkerjev ali delov obrambne linije v turistično ponudbo, kot primer dobre prakse je izpostavil ohranjanje in prezentacijo utrdbe na Primožu, za katero skrbi Park vojaške zgodovine.

Za zaključek je Aleš Zelenko poudaril, da linije fortifikacij še zdaleč niso zastarele, kot je to veljalo v času po drugi svetovni vojni. Še danes lahko spremljamo utrjevanje meja na primeru baltskih držav, zato ima ohranjanje bunkerjev Rupnikove linije morda tudi strateški pomen.

Njegova knjiga je na voljo tudi v spletni trgovini Parka vojaške zgodovine Pivka.

Knjiga Rupnikova linija; Boj za severno fronto

V torek, 12. novembra, je bil na 1. programu TV Slovenija predvajan dokumentarni film iz serije (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Enigma – skrivnost iz morja (scenaristka Tatjana Markošek, režiser Božo Grlj).

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je potapljač in upravitelj piranskega akvarija v morju blizu Umaga naletel na zanimivo najdbo – nemški šifrirni stroj Enigma, ki se je leta 1945 potopila na nemškem minolovcu. Nanjo so zaradi različnih razlogov pozabili do leta 2021, ko je prišla v muzejsko zbirko Parka vojaške zgodovine Pivka. Naprava ni bila v dobrem stanju, vendar jo je strokovnjakom uspelo ne samo rešiti, ampak tudi raziskati in opisati njeno zgodbo.

Dokumentarec je na voljo na sledeči povezavi: https://365.rtvslo.si/arhiv/neznana-poglavja-slovenske-zgodovine/175085793
 
Sodelujoči: Janko Boštjančič, Andrej Gaspari, Danijel Germek, Danijel Frka, Aleš Jelinčič, Kornelija Ajlec.

Vabljeni k ogledu.

Park vojaške zgodovine bo v novembru odprt od ponedeljka do petka med 11. in 14. uro, v soboto in nedeljo pa med 10. in 16. uro.

OBVEZNA JE PREDHODNA NAJAVA za ogled notranjosti podmornice in za preizkus na simulatorju letenja z letalom MiG-21. Svoj termin lahko rezervirate na telefonski številki 031 775 002 ali na e-naslovu [email protected]. 

V Parku vojaške zgodovine je obiskovalcem na voljo tudi postajališče za avtodome z osmimi parkirnimi mesti in urejeno infrastrukturo, pri čemer si lahko ob nočitvi dve osebi muzejske zbirke in razstave ogleda brezplačno.

V petek, 25. oktobra, je v ljubljanski Cukrarni potekal simpozij “Ocean okoli nas – Odmevi brezna: Toksična dediščina oceanskih ekologij”, katera rdeča nit je bil vpliv človeka na oceane in njihovo okolje. Simpozij se je osredotočal na interdisciplinarni pristop k raziskovanju obalnih in morskih okolij, na njem pa so številni strokovnjaki predstavili ekološke, antropološke, geopolitične in kulturne perspektive, z namenom iskanja novih metod dela, razmišljanja in sodelovanja z morjem. Glavni cilj simpozija je bil vzpodbuditi razpravo o negativnem vplivu človeka na oceane ter poiskati rešitve za trajnostno prihodnost. Svoj referat na simpoziju je imel tudi direktor Parka, mag. Janko Boštjančič in sicer na temo stalne razstave »Enigma – skrivnostno zakulisje vojne«. 

Simpozij sicer temelji na projektu “Odmevi Brezna (2024)”, ki ga je zasnovala umetnica Robertina Šebjanič. Ta projekt se ukvarja s problematiko odstranjevanja streliva iz svetovnih oceanov ter raziskuje, kako pravni okvirji (ali njihovo pomanjkanje) ter povezani ekološki in človeški dejavniki vplivajo na morske ekosisteme. Razpadajoče strelivo namreč sprošča škodljive kemikalije, ki spreminjajo kemično sestavo morske vode in škodujejo morskim organizmom. Takšne ekološke motnje lahko povzročijo dolgoročne posledice za celoten morski svet. Projekt “Odmevi Brezna” se je začel leta 2023 z umetniško rezidenco Robertine Šebjanič na znanstvenoraziskovalni ladji TARA, kjer je bila pozornost usmerjena na Baltsko morje. Leta 2024 se je projekt nadaljeval znotraj platforme Made In, ki sta jo gostili organizaciji Drugo More in Oaza. V okviru sodelovanja so znanstveniki in umetniki raziskovali in topografirali strelivo, ki je bilo zapuščeno na morskem dnu Kvarnerja v Severnem Jadranu. Skupaj so preučevali, kako škodljive kemikalije iz razpadajočega orožja vplivajo na kakovost morske vode in zdravje morskega okolja. Ta problematika kaže, da vojna in pohlep vplivata ne le na globalne družbene razmere, temveč tudi na oceanske ekosisteme na mikro- in makroravni. 

Udeleženci simpozija so si naslednji dan, 26. oktobra, ogledali tudi Park vojaške zgodovine, kjer je bila posebnega poudarka deležna razstava o Enigmi ter nova razstava »Slovenija pod točo bomb – zavezniška bombardiranje 1944–1945«. 

V petek, 25. oktobra,  je Regionalna razvojna agencije Zeleni kras (RRA Zeleni kras) gostila delegacijo s korejske univerze Joongbu, ki je v Slovenijo pripotovala v okviru raziskovalne študijske poti. V Parku vojaške zgodovine Pivka je udeležencem g. Dejan Iskra predstavil delovanje agencije ter turistično destinacijo Zeleni kras.

Predstavitev se je osredotočala na delovanje RRA Zeleni kras, ki kot ena izmed dvanajstih regionalnih razvojnih agencij v Sloveniji prispeva k razvoju Primorsko-notranjske regije. Iskra je poudaril vlogo agencije pri pripravi in izvajanju ključnih razvojnih dokumentov, kot so Regionalni razvojni program za obdobje 2021–2027, Strategija razvoja turizma destinacije Zeleni kras za obdobje 2022–2027 in Strategija razvoja podeželskih območij, ki jih agencija izvaja v okviru programa CLLD LEADER.

Poleg predstavitve regionalnega razvoja in gospodarskih prioritet je Iskra predstavil tudi turistično destinacijo Zeleni kras, ki jo RRA upravlja v okviru strategije trajnostnega turizma. Destinacija ponuja raznolike možnosti za doživetja v naravi, kulinarične izkušnje, aktivnosti na prostem ter krožna potovanja, ki povezujejo naravne in kulturne znamenitosti regije. 

Po zaključku predstavitve so si gostje ogledali tudi zbirko Parka vojaške zgodovine Pivka, ki velja za največji muzejski kompleks v Sloveniji. Obiskali so razstavo Pot v samostojnost, ki prikazuje ključne dogodke v slovenski zgodovini in osvetljuje pomembne trenutke v procesu osamosvojitve Slovenije. Ta del obiska je gostom iz Južne Koreje ponudil vpogled v bogato kulturno in zgodovinsko dediščino Slovenije.

Srečanje je predstavljalo priložnost za mednarodno izmenjavo znanja in je še dodatno utrdilo sodelovanje med RRA Zeleni kras in institucijami iz tujine.

Park vojaške zgodovine se je tudi letos pridružil pobudi »Prižgimo luč za mir«, ki jo je zasnovala Fundacija Poti miru v Posočju. Cilj projekta je vsako leto 24. oktobra, ob obletnici začetka zloma soške fronte, v sodelovanju s kulturnimi ustanovami vzdolž Poti miru od Alp do Jadrana opomniti na grozote vojne in pomen miru.

Ob tej priložnosti smo se tudi v Parku vojaške zgodovine s tradicionalno spominsko gesto poklonili trpljenju in žrtvam vojn ter se s prižigom »Luči za mir« pridružili skupnemu prizadevanju za mir ter blagostanje.

Naj bo vojna izkušnja naših prednikov, opomnik strpnosti in solidarnosti ter gradnik mirne prihodnosti bodočih rodov.

V Parku vojaške zgodovine se ekipi Fundacije Poti miru v Posočju iskreno zahvaljujemo za pobudo.