V Parku vojaške zgodovine smo v sredo, 27. novembra 2024, odprli novo razstavo VOJNE ZGODBE – UKRAJINA OD BLIZU.

Vojaški muzeji se načeloma posvečamo muzejski obdelavi preteklosti – vojn in vojnega dogajanja, ki je že minilo. Od kod torej to zanimanje za aktualno vojno, za vojno, ki še traja? V Parku vojaške zgodovine smo prepričani, da smo z izbruhom vojne v Evropi in tudi z vse večjo grožnjo izbruha vojne večjih razsežnosti dobili novo poslanstvo – opozarjanje na grozote vojne, na nepredstavljivo trpljenje, ki ga le-ta prinaša s seboj in to ne samo vojakom; vojna ne prizanaša nikomur, niti najbolj ranljivim skupinam prebivalstva ne. S sodobno tehnologijo in vse učinkovitejšimi oborožitvenimi sistemi se učinki vojne prenašajo tudi vse globlje v zaledje fronte. Zelo težko bi obiskovalcem muzeja to bolje predstavili kot z razstavo fotografij Eddyja van Wessela, kateremu je foto pričevanje o strahotah vojne življenjsko poslanstvo.

K sodelovanju pri tem razstavnem projektu VOJNE ZGODBE – UKRAJINA OD BLIZU, ki prikazuje vojno v vsej njeni grozoti, je bil Park vojaške zgodovine povabljen s strani nizozemskega Nacionalnega vojaškega muzeja. Fotografska razstava združuje fotografije, ki jih je na svojih obiskih frontnih črt in zaledja Ukrajine posnel priznani nizozemski fotograf Eddy van Wessel. Gre za pretresljiv vpogled v razdejanje, ki ga je povzročila agresija, in neskončno trpljenje prizadetega prebivalstva. Njegove fotografije so plod njegove vztrajnosti, trme in iskrenega zanimanja za sočloveka. Vojna v Ukrajini ni njegova prva vojna – s svojim fotoaparatom je bil že na bojiščih Bosne, Čečenije, Iraka in Sirije. Nikjer se ni posvečal vojaškostrateškim vidikom operacij ali pa bil fasciniran nad močjo posameznih armad in njihove oborožitve. Čeprav ga največkrat opišejo kot vojnega fotografa, bi lahko rekli, da je pravzaprav fotokronist posledic vojne, saj povsod skuša v svoj objektiv uloviti trpljenje posameznikov, ki jih je zajel vrtinec vojne, in preizkušnje njihovega vsakdana, zato je sporočilo van Wesselovih fotografij glasen protest proti grozljivosti in nesmiselnosti vojne. Eddy van Wessel pa ne nagovarja samo s fotografijo; njegovi so tudi podnapisi k fotografijam na razstavi, saj nihče ne zna in ne more bolje opisati trenutka, v katerem je fotografija nastala, kot on sam.

Njegove fotografije so poleg razstave v Parku vojaške zgodovine trenutno razstavljene še v nizozemskem Nacionalnem vojaškem muzeju in v galeriji Leica galeriji v Amsterdamu. Eddy van Wessel kot dokumentarni fotograf sodeluje s številnimi revijami širom sveta, kot so Stern, Paris Match, Le Monde, Spiegel in Washington Post. Eddy van Wessel je za svoje delo prejel številne prestižne nagrade, kot je fotograf leta, ki jo na Švedskem podeljuje komisija Årets Bild, kar štirikrat pa je prejel nagrado za najboljšo fotografijo na prestižnem mednarodnem tekmovanju srebrna kamera.

Fotografski razstavi smo v Parku vojaške zgodovine dodali še predstavitev ene od vojnih zgodb – zgodbo sirotišnice otrok luganske regije št. 2, ki je našla streho nad glavo v vasi Slavina, vsega 5 km od Parka. Ustanova se je v valu vojnega nasilja znašla že leta 2014, ko so jo separatistične sile skušale deportirati v Rusijo. Le odločnosti in velikemu pogumu predstojnice sirotišnice dr. Kateryne Dontsove gre zasluga, da so se otroci vrnili v Ukrajino. Sirotišnica je bila na novo vzpostavljena v mestu Severodoneck, od koder pa se je morala zaradi ruske agresije v februarju 2022 čez noč preseliti v Lvov na zahodu Ukrajine, kjer so bile razmere zaradi pogostih raketiranj zelo hude. Po zaslugi humanitarne akcije, ki sta jo zagnala Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste – Polje in POP TV, ter sodelovanju Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov s pristojnimi ukrajinskimi organi in ukrajinskim veleposlaništvom v Sloveniji je bila sirotišnica v začetku maja 2022 preseljena v Slovenijo. S prizadevanji Civilne zaščite, Občine Postojna, Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole Postojna, predvsem pa Krajevne skupnosti Slavina, ki je za namestitev ponudila vaški kulturni dom, je bila v Slavini omogočena udobna namestitev za dvajset ukrajinskih sirot, ki so bile takrat stare od enega do šest let. Poleg otrok se je v Slovenijo preselil tudi del osebja sirotišnice, in sicer osem medicinskih sester in varušk ter tri zdravnice.

 

Slavnostni govornik in otvoritelj razstave, g. Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve ter nacionalno in mednarodno varnost, je zbrane opomnil, da prehitro pozabljamo. Podobno situacijo, kot jo že več kot tisoč dni prestaja ukrajinski narod, smo Slovenci izkusili med drugo svetovno vojno in tekom osamosvojitvenega procesa. V tej luči je pripomnil, da bo Republika Slovenija s ciljem dolgoročnega mira v Evropi, Ukrajini nudila pomoč, dokler jo bo le-ta potrebovala.

Eddy van Wessel se je ob otvoritvi fotografske razstave zahvalil Parku, da so njegove fotografije, ki so presunljive in nikogar ne pustijo ravnodušnega, na ogled tudi v tem delu Evrope. Pod vtisi zadnjega potovanja v Ukrajino, s katerega se je vrnil le nekaj dni nazaj, je opozoril, da Ukrajine ne smemo nikakor pozabiti – tudi ko se bodo boji končali, deželo in njene prebivalce čaka dolgo okrevanje.

Otvoritvene slovesnosti se je udeležil tudi nizozemski veleposlanik, Njegova Ekscelenca Johan Verboom, ki je izrazil svoja ponos in občudovanje nad pogumom, ki ga nenehno izkazuje Eddy van Wessel, saj s svojih potovanj v z vojno zaznamovane kraje Ukrajine prinaša fotografije, ki svetu pripovedujejo zgodbe s fronte in zaledja. Opozoril je, da mora svet ne samo videti in slišati te zgodbe, ampak zaradi njih tudi ukrepati in Ukrajino podpreti pri obrambi svoje države.

Veleposlanik Ukrajine v Sloveniji, Ng. Exc. Andrri Taran, je izpostavil zlasti trpljenje in smrt, ki ju prinašajo napadi na šole, univerze, cerkve in druge ustanove, ki predstavljajo jedro ukrajinskega naroda. Tudi on je izpostavil, da občuduje pogum Eddyja van Wessla, ki tvega svoje življenje, da ljudem na svobodi prinaša vesti iz Ukrajine, kjer se borijo za ohranjanje te iste vrednote.

Dogodka se je poleg sodelujočih gostov udeležilo več veleposlanikov oz. drugih visokih tujih diplomatskih predstavnikov držav članic Evropske unije in Nata, predstojnica regionalne sirotišnice Luganske regije št. 2, dr. Kateryna Dontsova skupaj z osebjem te ustanove, poleg tega pa tudi številni drugi gostje.

 

Slovesnemu odprtju razstave je sledila projekcija filma Eddyjeva vojna (Eddy’s War) produkcijske hiše Zeppers Film & TV, ki ga je režiral Joost van der Valk. Film odstira pogled v zakulisje delovanja Eddyja van Wessela in prikazuje proces, katerega rezultat.

 

Park vojaške zgodovine Pivka so obiskali kandidati Slovenske vojske na temeljnem vojaško-strokovnem usposabljanju (TVSU) iz Veščinskega centra Slovenske vojske.

Veščinski center v vojašnici Janka Premrla Vojka v Vipavi in v dislociranih enotah izvaja temeljno vojaškostrokovno usposabljanje (TVSU) in osnovno vojaško usposabljanje (OVSU) kandidatov za zaposlitev v Slovenski vojski (za vojaka, vojaškega uslužbenca ali častnika), kandidatov na prostovoljnem služenju vojaškega roka (PSVR) ter pripadnikov pogodbene rezervne sestave (PRS).

 

Dan Rudolfa Maistra praznujemo v spomin na 23. november 1918, ko je general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in prevzel vojaško oblast v Mariboru. 

Vlada je sicer junija leto 2024, ko bo 150. obletnica rojstva in 90. obletnica njegove smrti razglasila za leto generala Rudolfa Maistra.

General Rudolf Maister (1874-1934) je s svojimi borci ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo. Bil je tudi pesnik, slikar in velik ljubitelj knjig. Rodil se je 29. marca 1874 v Kamniku. Umrl je 26. julija 1934 na Uncu pri Rakeku. 

V Parku vojaške zgodovine so se v okviru Maistrovega leta v sredo, 29. maja, spominu na izjemne zasluge in zapuščino generala Rudolfa Maistra poklonili s pogovornim večerom na temo »Marija Maister in njeno sorodstvo na Pivškem«.

 

Dan Rudolfa Maistra, 23. november, je od leta 2005 slovenski državni praznik.

V sredo, 20. 11. je v Parku vojaške zgodovine potekala predstavitev knjige Poslednji libis 180. Avtorjema knjige, Borutu Podgoršku in Marku Malecu se je na predavanju pridružil še Branko Bunderla, ki je lastnik, restavrator in pilot libisa 180.

 

 

Trisedežno športno-turistično letalo libis 180 je bilo zadnje serijsko letalo, izdelano v ljubljanski tovarni letal LIBIS. Posebnost libisa je njegova konstrukcija iz lesa in kovine, ter trisedežna ureditev pilotske kabine, ki med športnimi letali velja za veliko redkost. Libis, izdelan v šestdesetih letih poganja  motor, izdelan v letu 1944, ki je torej najstarejši del letala. Libis 180 so uporabljali za turistične panoramske lete, osebni prevoz in za vleko jadralnih letal. Skupno jih je bilo narejenih deset od katerih je danes ohranjen le »ptujski« libis 180, po zaslugi Branka Bunderla, ki je v njegovo obnovo vložil ogromno svojega časa in denarja. V dvajsetih letih je uspel premostiti vse težave, od zbiranja originalne dokumentacije in načrtov letala iz beograjskih arhivov, do končne pridobitve dovoljenja za uporabo originalne registracijske številke letala YU-CVR.

 

V času obnove je bilo zbranih ne samo veliko dokumentov in zapiskov o gradnji libisa 180, temveč tudi velika količina pričevanj in izkušenj pilotov, ki so z njim leteli. Soavtorja sta se zato odločila opraviti poglobljeno raziskavo o letalu in vse zbrano gradivo urediti v knjigo, posvečeno samemu letalu pa tudi vsem deležnikom, ki so bili tako ali drugače z njim povezani.

 

Danes je obnovljen in restavriran »ptujski« libis 180 edino leteče motorno letalo slovenskih korenin iz časa Jugoslavije.

 

Avtorja knjige in Branko Bunderla so na predstavitvi opisali celotno pot obnove letala, z zbranimi delili zanimive izkušnje in poudarili pomen ohranjanja izjemno bogate slovenske letalske dediščine.

 

Z veseljem in ponosom sporočamo, da je Turistična zveza Slovenije Parku vojaške zgodovine podelila srebrni znak gostoljubnosti 2024 v kategoriji izletniške točke.

Visoko priznanje je bilo Parku vročeno na slavnostni prireditvi Turistične zveze Slovenije v okviru Dnevov slovenskega turizma 2024 v Laškem v ponedeljek, 18. novembra 2024.

V Parku smo zelo veseli, da smo bili prepoznani kot ena od obiskovalcem najbolj prijaznih točk v Republiki Sloveniji. Veseli smo posebej zato, ker smo letos že prejeli Valvasorjevo nagrado kot najvišje stanovsko priznanje in nam zato znak gostoljubnosti predstavlja pomembno potrditev, da smo na pravi poti – da znamo in zmoremo dediščino obiskovalcem predstaviti na privlačen način.

Restavracija Kantina Pivka bo od tega vikenda dalje odprta po novem zimskem urniku, in sicer od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro, ob sobotah med 12. in 16. uro, ob nedeljah pa bo restavracija ZAPRTA.

Kantina Pivka se nahaja v stavbi Komanda v Parku vojaške zgodovine Pivka. Na meniju vam ponujajo lokalne jedi s pridihom stare vojaške kuhinje. V stalni ponudbi je tudi odličen vojaški pasulj. Poleg pasulja lahko v ponudbi najdete tudi druge enolončnice, mesne jedi, zrezke, solatne krožnike in pa sladice.

KONTAKT

Kantina Pivka
Kolodvorska cesta 51, 6257 Pivka
Telefon: +386 (0)5 757 11 90
E-mail: [email protected]; [email protected]

Spletna stran: https://kantinapivka.si/