Park vojaške zgodovine in Računalniški muzej imata na prvi pogled le malo skupnega, pa vendar sta ekipi obeh institucij pred kratkim združili moči ter v Slovenijo povabili dr. Marka Baldwina, ki je širom sveta poznan pod vzdevkom Dr. Enigma, saj velja za vodilnega strokovnjaka na področju poznavanja nemške šifrirne naprave Enigma in tudi z njo povezanega zgodovinskega dogajanja. Kot poklicni predavatelj navdušuje ljubitelje kriptologije in vojaške zgodovine v številnih državah po celem svetu.

Dr. Enigma je tako navdušil tudi udeležence predavanja v Parku vojaške zgodovine v torek, 23. maja, in v Računalniškem muzeju v četrtek, 25. maja. Zagnan in prepričljiv predavatelj je s prikazom delovanja na originalni Enigmi ostal vsem udeležencem v trajnem spominu. Odmevno predavanje o Enigminih mehanizmih šifriranja je dopolnila predstavitev vodje laboratorija Računalniškega muzeja Marka Štamcarja, ki je kot izkušen demonstrator tehnologije oživil in na preizkus postavil nenavadno igračo iz zbirke Računalniškega muzeja, na prvi pogled nedolžno otroško igračo slovenskega proizvajalca Mehano – pisalni stroj Barbie. Kontrast med predstavljenima napravama je udeležence obeh muzejskih večerov spodbudil k premisleku o vlogi kriptografije v vsakodnevnem življenju, v svetu, kjer je življenje posameznika informacijsko bolj izpostavljeno kot kadar koli prej.

V okviru obiska v Parku vojaške zgodovine si je dr. Baldwin seveda ogledal tudi novo razstavo »Enigma – skrivnostno zakulisje vojne« in z zanimanjem prisluhnil zgodbi »pivške« Enigme M4 ter nemškega minolovca R 15, s katerega izhaja. Ob vodenem ogledu preostalih muzejskih vsebin je vodstvu Parka izrazil vse pohvale za uspešno upravljanje tako obsežne zbirke vojaške tehnične zapuščine kot tudi za atraktiven nabor muzejskih razstav. 

Ob obisku Računalniškega muzeja pa si je Dr. Baldwin ogledal muzejsko zbirko, stalno razstavo in gostujoči razstavi »Escape, popotovanje v osrčje digitalnih kultur« ter »Kaj te briga?!«, ki naslavljata pereče teme, povezane z varstvom podatkov, kiber nadzorom in digitalno suverenostjo.

 

Park vojaške zgodovine je avgusta 2022 prejel zbirko predmetov Alojza Erbežnika, ki jo je muzeju podarila njegova hči Meta Erbežnik. Izbor predmetov je kot začasna razstava predstavljen v ”Vitrini meseca” in bo na ogled do sredine junija 2023. Za podarjene predmete se iskreno zahvaljujemo.

Alojz Erbežnik se je rodil 21. junija 1926 v Gorenjem Polju ob Straži pri Novem mestu. Do 17. leta je skupaj s šestimi brati in dvema sestrama živel pri očetu Francu ter materi Jožefi na družinski kmetiji.

Od maja 1942 je aktivno sodeloval v NOB in se 9. avgusta 1943 pridružil partizanom, kjer je deloval vse do konca vojne. Bil je borec, politični delegat voda in sekretar Zveze  komunistične mladine Jugoslavije v četi, bataljonu, brigadi ter diviziji. Za hrabro delovanje pri partizanih je bil že zelo mlad leta 1944 odlikovan z redom za hrabrost.

Leta 1949 je nosil štafeto mladosti in jo tudi sam predal Josipu Brozu – Titu.

Po vojni je bil do leta 1951 kot aktivni oficir Jugoslovanske ljudske armade mladinski funkcionar v diviziji, korpusu in armiji. Med letoma 1951 in 1962 je delal v Generalnem štabu JLA, v vmesnem obdobju 1953–1956 pa je bil na dolžnosti drugega sekretarja Ambasade SFRJ v Bonnu. 

Kot oficir JLA je zaključil oficirsko šolo v Sarajevu in Višjo vojno akademijo v Beogradu. Aprila 1962 je bil kot podpolkovnik demobiliziran iz JLA. Še istega leta je bil izvoljen za podpredsednika okrajnega sindikalnega sveta v Ljubljani, v letih 1963–1964 pa je v združenju opravljal funkcijo predsednika. 

Od maja 1964 do decembra 1966 je bil štipendist Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani, kjer je februarja 1967 tudi diplomiral. 

Po končanem študiju je opravljal številne funkcije, med drugim je bil tudi načelnik Inšpektorata Milice pri Republiškem sekretariatu za notranje zadeve v Ljubljani, direktor Komunalnega zavoda za zaposlovanje Ljubljana, direktor podjetja STOL – industrija pohištva v Kamniku in sekretar za socialno politiko Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije.  

Bil je športnik po duši in telesu, še posebej rad se je ukvarjal s kolesarstvom, pri čemer je vodil tudi mesečno evidenco prevoženih kilometrov. Tako je leta 2016, še pri 90 letih, v mesecu januarju prevozil kar 60 kilometrov. 

Bil je družaben, ljudski, družinski človek; zanimiv, a hkrati zahteven sogovornik, ki je z zanimanjem sledil dogajanju v družini, soseščini, državi in po svetu.

Umrl je 12. aprila 2020, pokopan je na pokopališču Žale v Ljubljani.

Začasno vitrino je pripravil Peter Požar. 

Park vojaške zgodovine bo v juniju odprt od ponedeljka do petka med 10. in 16. uro, v soboto in nedeljo pa med 10. in 18. uro.

Za ogled notranjosti podmornice in preizkus na simulatorju letenja z letaloma MiG-21 ali Spitfire kot dodatno muzejsko ponudbo je obvezna predhodna rezervacija termina na tel. št. +386 (0)31 775 002 ali po e-pošti info@parkvojaskezgodovine.si.

V Parku vojaške zgodovine je v sredo, 24. maja, potekala znanstvena konferenca »Leto 1943 na Slovenskem – osemdeset let pozneje«, ki jo je v sodelovanju s Parkom pripravil Študijski center za narodno spravo.

Zbrane sta uvodoma pozdravila direktor Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaž Ivešić in direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjančič.

Zgodovinsko dogajanje v letu 1943 so s svojimi znanstvenimi prispevki osvetljevali priznani zgodovinarji: dr. Klemen Kocjančič (Slovenski partizani in prelomno leto 1943), podpolkovnik Matjaž Bizjak (Največji italijanski vojaški poraz septembra 1943 – iskanje vojaških vzrokov), polkovnik dr. Tomaž Kladnik (»Vojska, ki jo bodo sestavljali samo Slovenci«. Ustanovitev in organizacija Slovenskega domobranstva), dr. Blaž Torkar (Partizani, zavezniki in leto 1943), dr. Pavlina Bobič (Novomeška jesen 1943), dr. Damjan Hančič (Prelomno leto 1943 na Gorenjskem), dr. Renato Podbersič (Leto 1943 na Primorskem. Konec starega in začetek novega), dr. Denis Cerkvenik (Strateški položaj Operacijske cone Jadransko Primorje v okvirih Tretjega rajha 1943–1945), mag. Amir Obhođaš (Suradnja talijanskih i četničkih snaga tijekom operacije Weiss I), dr. Tamara Griesser Pečar (Kočevski proces – prvi revolucionarni proces na Slovenskem), dr. Matic Batič (Boj za prostor: ideološki posegi v kulturno krajino na Primorskem 1943–1945). 

V okviru programa konference so si udeleženci ogledali tudi novo razstavo Enigma – skrivnostno zakulisje vojne, ki odstira vpogled v delovanje zavezniških kriptoanalitikov, ki so prav v letu 1943 dosegli pomembne uspehe in s tem vplivali na nadaljnji potek vojne.

Park vojaške zgodovine je v petek, 19. maja, obiskala predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič s svetovalko Mirjam Horvat in Robertom Pavšičem iz kabineta predsednice. Visoko gostjo je v Pivki spremljal poslanec Državnega zbora in predsednik Odbora za obrambo dr. Martin Premk. Najvišjo predstavnico osrednje zakonodajne institucije v Republiki Sloveniji sta v Parku vojaške zgodovine sprejela župan Občine Pivka Robert Smrdelj in direktor Parka mag. Janko Boštjančič. Predsednica si je po uradnem sprejemu ob strokovnem vodstvu direktorja najprej ogledala fotografsko razstavo Požar na Krasu 2022 na ploščadi pred Komando, zatem pa še vse druge razstave in zbirke Parka vojaške zgodovine.

V pogovoru med ogledom se je predsednica seznanila z razvojno potjo Parka vojaške zgodovine do današnjega obsega. Ob tem je poleg vseh novih muzejskih pridobitev posebno zanimanje pokazala za novo razstavo Enigma – skrivnostno zakulisje vojne. Pritegnila jo je tudi doživljajska ponudba, saj si je z zanimanjem ogledala notranjost podmornice P-913 Zeta in se preizkusila na simulatorju letenja z letalom Spitfire.

Predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič je obisk v Parku vojaške zgodovine sklenila z vpisom v knjigo častnih gostov, kjer je Parku čestitala za uspešno delo in se vodstvu zahvalila za prijazen sprejem ter zanimivo izkušnjo.

V sklopu festivala Svet v malem je bila odprta tudi začasna razstava maket g. Marka Mava, ki prikazuje Jugoslovansko vojno letalstvo v obdobju 1945–1991. Razstava obsega 45 odličnih maket letal ter opisov le-teh.

Samo postavitev tudi dopolnjujejo originalni predmeti vojaškega pilota Vojka Gantarja. Razstava bo na ogled do konca poletja.

Iskrene čestitke in zahvala g. Marku Mavu, ob tem pa tudi zahvala našima sodelavcema, Petru Požarju in Roku Pirjevcu za postavitev razstave.