|
|
|
|
|
|
|
|
|
| Prijava na elektronski časopis |
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Krožna pot vojaške zgodovine povezuje stare italijanske vojašnice v Hrastju, italijansko podzemno utrdbo na Primožu, Šilentabor nad Zagorjem, kjer je nekdaj stala največja utrdba na Slovenskem, in turistično vas Narin. Pot vam bo v celoti vzela 4 ure, lahko pa se odločite tudi samo za Pot do utrdb Alpskega zidu na Primož (45min) ali vzpon na Šilentabor (1h). Pot je označena s posebnimi smerokazi in markacijami, na delu med Parkom in Primožem pa stoji tudi 10 informativnih tabel.
Stare kasarne (570m)
Pot se začne izpred objekta Komanda, kjer si lahko ogledate razstavo in multivizijo o Regio Carsica Militaris, eni najbolj strateških regij v Evropi, kjer so se skozi tisočletja utrjevale različne vojske. Preden začnete z vzponom proti Primožu ali Šilentabru vam priporočamo še ogled tankovsko-artilerijske zbirke. V prvem muzejskem paviljonu je na ogled zbirka tankov, topov in druge oklepno-artilerijske tehnike iz časa 2. svetovne vojne in obobja neposredno po njej. Drugi muzejski paviljon, ki se odpira konec leta 2008, je namenjen obdobju JLA. |
| |
|
|
| |
Vojaški poligon na koti 110 (613m)
Pot se nadaljuje čez železniški most med obema paviljonoma s tankovsko artilerijsko zbirko in vas po kratkem vzponu pripelje na koto 110, nekdanji vojaški poligon, ki so ga za urjenje uporabljali že Avstrijci, za njimi pa še Italijani in Jugoslovanska ljudska armada. Danes se tu vsako leto odvijajo vojaške ponazoritve. Na koti 110 je pomembno križišče, kjer se lahko podate po Poti do utrdb Alpskega zidu na Primož (45min) ali pa proti Šilentabru (45min) in Narinu (45min).
|
| |
|
|
| |
Primož (718 m)
Na Primož se zlagoma vzpenja stara vojaška cesta, ki v dobre pol ure s kote 110 pripelje do vrha, kjer se nahaja vhod v podzemno utrdbo, ki je bila ena najbolj utrjenih točk v Alpkem zidu ob italijansko-jugoslovanski meji. Hrib pa ima že od nekdaj pomemben strateški položaj, saj je z vrha lepo vidna vsa Pivška kotlina. Poseljen je bil že v železni in rimski dobi, na njem pa je nekoč že stala majhna cerkev posvečena sv. Primožu in sv. Felicijanu. Zanimivo je, da so geomantiki na vrhu Primoža odkrili tudi zelo močne točke blagodejne zemeljske energije. Dominanten položaj Primoža je sicer prišel še posebej do izraza med obema vojnama, ko so Italijani na njem zgradili eno izmed največjih utrdb iz sklopa Alpskega zidu. Osrednji utrdbi na Primožu je bilo podrejenih štirinajst manjših. V to tipično utrdbo Alpskega zidu vodi ozek obokan hodnik. Bivalni prostori in hodniki so izkopani v živo skalo in zglajeni z betonom. Tik za vhodom so stranišče in prostora za agregat, utrdba pa ima tudi vodne rezervoarje, prezračevalne naprave, razsvetljavo, skladišča hrane, orožja, streliva, pet bivalnih prostorov in štiri bojne bloke. Ob kapitulaciji Italije so Italijani utrdbe zapustili, okoliški prebivalci pa so iz njih pobrali kar je bilo uporabnega. Leta 1944 so Nemci razstrelili vzhodne dele utrdbe na Primožu, saj so se bali, da bi jo zasedli zavezniki v primeri izrcanja v Istri. Več informacij o utrdbah najdete v poglavju Regio Carsica Militaris. |
| |
|
|
| |
Šilentabor (751 m)
S Primoža se krožna pot rahlo spusti v dolino Dule, kjer naj bi po izročilu potekala stara rimska cesta, nato pa se vzpne čez čudovite poljane, ki vas pripeljejo do Šilentabra. Z vrha, kjer je nekoč stala največja trdnjava vseh časov v Sloveniji, je čudovit razgled na Košansko dolino, Brkine in Italijo. Šilentabor je bil poseljen že v prazgodovini in rimski dobi, zlato dobo pa je doživel v času turških vpadov. Utrjen plemiški grad in protiturški tabor ob njem so že leta 1471 pričeli graditi baroni Raunachi iz bližnje graščine Ravne. Zgrajen je bil v času, ko so se pričeli obsežni napadi turških čet na Kras in Istro, intenzivno pa je bil poseljen zlasti v 15. in 16. stoletju. Leta 1635 se je pod gradom odvijala ena najpomembnejših bitk v zadnjem velikem kmečkem uporu na Slovenskem, kjer je deželnoknežja vojska s pomočjo Uskokov premagala skupino okoli 600 upornikov. Na Šilentabru se nahaja tudi prelepa cerkev Sv. Martina z ostanki fresk iz 15. stoletja. |
| |
|
|
| |
Turistična vas Narin (478m)
S Šilentabra se pot nadaljuje proti jugu nato pa spusti proti Narinu, ki leži v Košanski dolini na nadmorski višini 478 m. Narin ima že dolgo turistično tradicijo, zaključene skupine pa si tu lahko ogledajo prikaz nekaterih kmečkih običajev in okusijo razne domače pridelke (brkinska slivovka, med, sadje…). Ljubitelji dobre hrane v slogu »slow food« pa bodo navdušeni nad domačimi dobrotami številnih turističnih kmetij (Gostinstvo in nastanitve). Po kosilu se nazaj proti Parku vojaške zgodovine odpravite čez čudovite travnike pod Šilentabrom, kjer se pogosto pasejo konji. |
| |
|
| |
|
|
|
|
|
|
| |
| © 2008 Park vojaške zgodovine, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka | O avtorjih
|
|
|
|
|
|