Lahki tank M3A3 stuart

Združene države Amerike so začetek II. svetovne vojne pričakale vojaško skoraj povsem nepripravljene, kar je zlasti veljalo za kopensko vojsko. Še posebej je bilo to vidno v razvoju in uporabi oklepno mehanizirane tehnike, saj se različni rodovi dolgo niso mogli dogovoriti kakšne tanke sploh želijo in potrebujejo. Ob napadu Nemčije na Francijo je celotna ameriška vojska premogla 10 srednjih (M2 Medium Tank - predhodnik tanka Sherman) in 18 lahkih (M2A4 Light Tank - predhodnik tanka Stuart) nemškim standardom primerljivih tankov. Zato so bile ZDA v kratkem času priča hitremu razvoju vseh vrst oklepne tehnike in vozil.

Eden od rezultatov tega hitrega razvoja lahkih tankov serije M3-M5, imenovanih Stuart, je tudi tank M3A3. Nastal je iz svojega predhodnika M3A1, od katerega je prevzel konstrukcijsko zasnovo (motor zadaj, prenos moči na pogonske zobnike spredaj in vertikalne nosilce podpornih koles), ki je bila značilna za ves ameriški tankovski razvoj do leta 1944, ko je na bojišče prišel novi lahki tank M24 Chaffee. Glede na svoje predhodnike je lahki tank M3A3 že imel varjen oklep. Tako stranski kot čelni je bil postavljen poševno, kar je izboljšalo oklepno zaščito in povečalo prostor v tanku, to pa je z povečanimi rezervoarji za gorivo in izboljšanim pogonski sklopom znatno povečalo njegov bojni radij. V tank so vgradili novo izpopolnjeno koš kupolo, kar je povečalo učinkovitost posadke.

Glede na to, da so glavno mesto v bojevanju prevzeli srednji in težki tanki, lahki tanki serije stuart niso pustili večjega pečata na bojišču. Uprabljali so jih predvsem za šolanje posadk, dodelili so jim izvidniške naloge in le na redkih bojiščih (Pacifik), kjer je bila uporaba težjih tankov nemogoča, je odigral pomembnejšo vlogo.

Za nas najpomembnejšo vlogo je odigral v Titovi partizanski vojski, saj je z njim 1. tankovska brigada NOVJ prehodila celotno bojno pot od Hercegovine prek Dalmacije, severnega Jadrana in slovenske Primorske do Trsta in Koroške. Tu je njegova lahka pojava, kljub tankemu oklepu in šibkemu 37 mm topu, s svojo mobilnostjo in veščim upravljanjem naših tankistov odločilno pripomogla k osvoboditvi in koncu II. svetovne vojne na naših tleh.